Za pretirano uporabo zaslonov in posledične morebitne zasvojenosti so odgovorni predvsem starši. Vzgojno-izobraževalne ustanove pa so takoj za njimi tiste, ki bi morale imeti jasna pravila. A teh še ni. Vsaka šola sama zase odloča o tem. Nekatere z več poguma, druge z manj, velikokrat v strahu pred starši. A dejstva so do zdaj že znana: otroci se zaradi zaslonov manj družijo, pretirana uporaba škoduje njihovim možganom, vedno več je zasvojenosti.

Največ šol ima pravilo, da otroci telefone lahko prinesejo, vendar morajo biti ti pospravljeni v torbah ali v omaricah. A telefoni tudi v tem primeru razpršujejo koncentracijo otrok, saj otroci komaj čakajo na odmor, da se priklopijo in preverijo dogajanje. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda pravi: "To idejo je treba pozdraviti, telefon je v šoli in pri pouku moteč element. Če ima otrok pri sebi telefon, verjetno išče ali pa čaka na neke klice ali pa želi kar naprej nekaj pogledati noter. Želim si, da se telefoni pri pouku in pri dejavnostih, povezanih s šolo, kot so izleti in ekskurzije, ne bi uporabljali."

Otrokom ne damo cigaret in alkohola

Ravnatelj Osnovne šole Srečka Kosovela v Sežani Alen Kofol pravi, da telefoni slabšajo možnosti za nemoteno izobraževalno delo: "Mi vsi vemo, da so mamila, cigarete in alkohol škodljivi za otroke, vemo pa tudi, ker obstajajo znanstvene raziskave, da je pretirana izpostavljenost ekranu in družbenim omrežjem ravno tako škodljiva za otroke. Bi se bilo treba zelo resno pogovoriti, ali je treba omejiti uporabo ekranov in družbenih omrežij do trinajstega leta oziroma resno pristopiti k opolnomočenju vseh, kako nevaren je ta prostor za otroke." Po podatkih NIJZ-ja osem odstotkov slovenskih mladostnikov kaže znake zasvojenosti z družbenimi omrežji. A ti podatki so stari pet let, zdaj je številka verjetno višja.

Ideji, da otroci ne bi več nosili telefona v šolo, marsikateri od staršev nasprotuje zaradi organizacije prevoza. Ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja Peter Pirc pa meni, da je ta izgovor na trhlih tleh, saj lahko otroci kadar koli pokličejo starše s tajništva: "Šola mora biti socialna ustanova, kjer se naučimo medsebojne komunikacije, sodelovanja, pogovarjanja, otroci pa so že tako preveč na telefonih, mladostniki v povprečju celo pet ur na dan. Pogovarjajo se samo še po telefonu, nihče se več ne pogovarja v živo. Meni je najhuje, ko so v pisarnah starši in na koncu moledujejo, da naj jim pomagamo, ko so otroci že v osmem, devetem razredu. Prej, ko smo jim govorili, kaj in kako je treba narediti, pa tega niso slišali."

Otroke je treba opolnomočiti o pravilni rabi zaslonov

Ravnatelj Osnovne šole Miroslava Vilharja v Postojni Gvido Cigale pravi, da bi s prepovedjo vnosa telefona v šolo povzročili težave učencem, ki prebivajo zunaj kraja šole in se po pouku udeležijo različnih dejavnosti, ter da je z vzgojnega vidika treba stremeti k ustrezni uporabi elektronskih naprav: "Ne vidim potrebe, da se telefoni prepovedo. Resnična težava se skriva v preveč omejenih pooblastilih učiteljev in ravnatelja ter v izredni zbirokratiziranosti vzgojnega delovanja, ki se pokaže predvsem takrat, ko se starši postavijo na nasprotni breg. Takrat se pogovarjamo o pravilnosti izvedbe postopkov namesto o vzgojni dejavnosti in ustreznem nadzoru."

Ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu Karmen Cunder telefonov tudi ne bi prepovedala: "Prepovedano je vedno najslabše. Pri nas tako ne govorimo o prepovedi nošenja telefona, pač pa o prepovedi uporabe brez učiteljevega soglasja. Če bomo popolnoma prepovedali, bomo morali preverjati, tukaj pa naletimo na cel kup drugih težav."

Potrebna je širša družbena razprava

Ravnatelj Alen Kofol poziva k družbeni razpravi o uporabi telefonov v šoli: "Sam mislim, da niso potrebni, da lahko dovolimo otrokom kratko detoksikacijo in jim nudimo lepše otroštvo, povezano z naravo in da se ponovno začnemo učiti o sobivanju na 4, 6 oči, ne pa prek zaslonov." Ravnatelj Peter Pirc meni, da bi bila morda dovolj že priporočila ministrstva in vlade o tem, kakšna uporaba je v šoli primerna. Minister Felda pa pravi, da nekatere šole že zelo dobro obvladujejo telefone, saj jih morajo otroci ob prihodu na določeno mesto odložiti in jih tam ob odhodu prevzeti.

Pomemben del v razvoju otroka pa je tudi pot do šole in nazaj domov. Zdaj, ko otroka s telefonom nadziramo na vsakem koraku, smo mu odvzeli priložnost za krepitev odgovornosti in samozavesti ali tega, da je preprosto sam s svojimi mislimi.