Znanstveni laboratorij ameriškega ministrstva za energijo Fermilab je namreč postavil svoj pospeševalnik, ki so ga poimenovali Tevatron. Verjetnost, da prvi odkrije Higgsov delec, je v najslabšem primeru 50-odstotna, v najboljšem pa 96-odstotna.

Možnosti, da ameriški pospeševalnik hitreje odkrije Higgsov delec kot evropski, so se še povečale, potem ko so v Cernu objavili, da bodo pospeševalnik (LHC) po lanski okvari, zaradi katere so ga morali ustaviti, lahko zagnali šele septembra. Lyn Evans iz Cerna je priznal, da jih je okvara najverjetneje prikrajšala za eno največjih nagrad v fiziki.

V ZDA o Higgsovem delcu v dveh letih
Konkurenčna pospeševalnika se bosta tako trudila najti Higgsov delec, ki naj bi razložil, zakaj imajo snovi maso. Prav odkritje Higgsovega delca je glavni cilj znanstvenikov, ki so pospeševalnik v Cernu začeli postavljati v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja. Ob zagonu pospeševalnika septembra lani so upali, da bodo dokaze za obstoj delca dobili do poletja letos, a jim je le en teden po začetku delovanja to preprečila okvara.

Tako je Fermilab prevzel iniciativo in pospešil raziskave na svojem pospeševalniku v Illinoisu. Kot je pojasnil Dmitri Denisov iz Fermilaba imajo izjemno dobre možnosti, da odkrijejo sledi Higgsovega delca pred LHC-jem. Po načrtih naj bi delec našli v naslednjih dveh letih, v tem času pa objavili tudi pomembne znanstvene ugotovitve.

V Cernu jih delo Tevatona ne skrbi preveč, saj menijo, da ni mogoče, da bi Higgsov delec odkrili pred njimi. Najverjetneje bodo odkrili sledi Higgsovega delca, ne pa samega delca. Če masa Higgsovega delca ni v razponu mase, ki ga predvidevajo, bo iskanje še težje.

A. M.