Ta predstavlja zadnjo fazo ambicioznega načrta gradnje vesoljske postaje, poroča Reuters. Raketa Šenzou 10 je bila po poročanju državne tiskovne agencije Šinhua že prepeljana na izstrelišče v puščavi Gobi.

Raketa se bo v orbiti povezala s Tiangongom 1 (Nebeško palačo). Tajkonavti so prvo pripojitev z modulom izvedli že lanskega junija. Tovrstne vaje so pomembna ovira na kitajski poti pridobivanja tehnologije in logističnih spodobnosti vodenja vesoljskega laboratorija, v katerem bi bili lahko tajkonavti nastanjeni dalj časa.

Kitajska sicer še precej zaostaja za uveljavljenima vesoljskima supersilama, ZDA in Rusijo. Modul Tiangong 1 pa je le poskusni modul in ne predstavlja dela vesoljske postaje.

Kitajska izstreljuje, ko ZDA varčujejo
Letošnja kitajska misija prihaja v času, ko so ZDA zaradi krčenja proračunskih sredstev začasno ustavile pošiljanje posadk v vesolje. To bo sicer kitajska peta misija s posadko od leta 2003, ko je tajkonavt Jang Livej postal prvi Kitajec v orbiti.

Kitajska načrtuje tudi pristanek na Luni, sicer brez posadke. Znanstveniki pa so omenjali tudi možnost pošiljanja posadke na Luno, vendar ne pred letom 2020.

Uradni Peking vztraja, da je kitajski vesoljski program miroljuben, ameriško obrambno ministrstvo pa izpostavlja vse večje kitajske vesoljske zmožnosti. Peking naj bi si z vrsto dejavnosti prizadeval, da svojim nasprotnikom prepreči uporabo svojih vesoljskih sredstev v času krize.