Slone so označili za ekološke inženirje, saj ustvarjajo in vzdržujejo ekosistem za dvoživke in plazilce. Med drugim kopljejo s sprednjimi nogami, pulijo travo in podirajo velika drevesa, s čimer spreminjajo podobo pokrajine.

Slonji iztrebki kot gnojilo
Ker njihov prebavni sistem ni najbolj učinkovit, ne predela veliko semen, ki jih pojedo, zato so njihovi iztrebki dobro gnojilo. S tem ko semena prenašajo naokoli, pa skrbijo tudi za obnavljanje rastlin.

Ekipa znanstvenikov z ameriške univerze v južni Georgiji je raziskavo opravila na ranču Ndarakwai, 4.300 hektarov velikem območju, kjer se izmenjujeta gozdnata in neporaščena savana. Izbrali so območja, kjer so sloni močno, zmerno in malo poškodovali pokrajino, in jih primerjali z 250 hektari "nepoškodovanega" ozemlja, ki je bilo z ograjo ločeno od drugih delov ranča.

Sloni ustvarili ugodnejše naravno okolje za dvoživke in plazilce
Ko so preučevali raznolikost vrst, so zaznali večjo raznolikost na območjih, kjer so sloni najbolj poškodovali rastlinje. Na območjih, ki so bila najbolj poškodovana, so odkrili 18 vrst dvoživk in plazilcev, na območjih, ki so bila zmerno poškodovana, 12 vrst, na malo poškodovanih območjih pa enajst vrst. Na ograjenem območju je prebivalo najmanj, le osem vrst.

Znanstveniki so tako ugotovili, da je razlika v raznolikosti vrst posledica delovanja slonov, ki so ustvarili novo naravno okolje za različne vrste žabjih vrst. Kotanje in ostanki drevesnih debel namreč plazilcem in dvoživkam nudijo varno zavetje pred plenilci. Poleg tega je bilo na območjih veliko mrčesa, ki je pomemben vir hrane za obe vrsti.

Ko živali odidejo, je nekaj narobe
Z raziskavo so znanstveniki skušali na podlagi živalskih vrst, ki živijo na določenem območju, ugotoviti kako kakovostno je preučevano okolje. Na območjih kot so afriške savane je namreč odhod določene vrste, na primer ptic, pomemben pokazatelj tega, da nekaj ni v redu. Tudi plazilci in dvoživke so zelo občutljivi na spremembe v okolju in mnogi med njimi se spremembam zaradi naravnih omejitev ne morejo izogniti.

Izsledki pa bodo omogočali tudi pripravo strategij za upravljanje z divjino. Raziskava dokazuje, da četudi nekak človeškemu očesu ni lepo na pogled, to nujno ne pomeni, da je neugodno tudi za druge vrste.