Krioelektronska mikroskopija je ena od metod, ki jo v strukturni biologiji uporabljajo za določanje tridimenzionalnih struktur molekulskih sistemov, preko katerih lahko znanstveniki preučujejo najmanjše podrobnosti celičnih struktur, virusov in beljakovin. Metoda sicer ni nova, je pa v zadnjem desetletju doživela revolucionaren razvoj. Njeni začetki segajo v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, ko so Jacques Dubochet, Joachim Frank in Richard Henderson začeli razvijati tehnike, ki omogočajo, da lahko z elektroni gledamo biološke molekule.

Vsi trije so leta 2017 za svoj prispevek pri razvoju krioelektronske mikroskopije prejeli Nobelovo nagrado za kemijo. Po navedbah odbora za Nobelove nagrade je metoda omogočila novo obdobje v biokemiji. Ta tehnika pa je izjemno pomembna tudi za farmacevtsko industrijo, saj lahko z njo raziskovalci vidijo položaje posameznih atomov in tudi vezavo majhnih molekul na biološke tarče, kar je še posebej pomembno pri razvoju zdravilnih učinkovin, so zapisali na Kemijskem inštitutu.

Po besedah direktorja Kemijskega inštituta Gregorja Anderluha novi mikroskop predstavlja izjemno pridobitev tako za inštitut kot tudi za slovensko znanost. "Z novim mikroskopom bomo lahko še bolj poglobljeno opravljali raziskave na področju ved o življenju. Pristop krioelektronske mikroskopije pa bo omogočil tudi vrhunske razvojne raziskave farmacevtske industrije, na kar računamo v prihodnosti," je o novi raziskovalni napravi še dejal direktor Kemijskega inštituta.

Šarec poudaril pomen zazrtosti v prihodnost
Častna gosta inavguracije mikroskopa sta bila predsednik vlade Marjan Šarec in minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Kot je dejal minister, so mikroskop in njemu podobne investicije v znanost pomembne, ker omogočajo, da Slovenija ostane konkurenčna, del evropskih in globalnih raziskovalnih mrež, ter predvsem, "da na eni strani naši ljudje ostanejo doma, po drugi strani pa lahko s tako infrastrukturo marsikoga pritegnemo k nam."

Predsednik vlade je v uvodu povedal, da se zaveda pomanjkanja vlaganj v znanost, raziskave in razvoj v zadnjem desetletju, kar je bila predvsem posledica gospodarske krize, zato je izjemnega pomena, da so naši pogledi zazrti v prihodnost in "da se zavedamo, da je Slovenija lahko izjemno močna na področju raziskav oziroma razvoja znanosti na splošno. Imamo kadre, imamo znanje, imamo vizijo in še marsikaj. Pomembno je, da tudi država to prepoznava, seveda pa ni vse odvisno samo od države. Moramo upoštevati tudi vse druge dejavnike."

Predvideni proračun po Šarčevih besedah nakazuje, da država želi vlagati tako v znanost kot v raziskave. "Vse seveda v okviru možnosti in z upanjem, da gospodarska slika ne bo izrazito poslabšana," je še med drugim dejal Šarec.

Na simpoziju predaval Nobelov nagrajenec
Investicija, ki je vključevala mikroskop, dve napravi za pripravo vzorcev, nekaj manjših komponent za normalno delovanje mikroskopa ter potrebne manjše posege v prostor, kjer je mikroskop nameščen, je vredna približno 2,5 milijona evrov, je na inavguraciji dejal Anderluh. Investicija sicer še ni popolnoma zaključena, saj manjka še manjša naložba v računalniško opremo, je še izpostavil direktor inštituta.

Večino finančnih sredstev je prispeval Kemijski inštitut, približno petino Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, nekaj pa so prispevale še Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL), Fakulteta za farmacijo UL ter Nacionalni inštitut za biologijo.

Poleg inavguracije pa je danes na inštitutu potekal še simpozij, posvečen krioelektronski mikroskopiji z naslovom Novosti na področju krioelektronske mikroskopije. Osrednji predavatelj simpozija je bil Nobelov nagrajenec Joachim Frank, ameriški znanstvenik nemškega porekla, ki trenutno deluje kot profesor biokemije in molekulskih znanosti na univerzi Columbia v New Yorku.