S tem izhodiščem je novinar in urednik Ali Žerdin odprl razpravo z naslovom Ali internetna odprtost in svoboščine ogrožajo demokracijo?, ki je potekala v okviru Slovenskega foruma o upravljanju interneta. Pavel Gantar iz Foruma za digitalno družbo je ob tem poudaril, da se je idealističen pogled na internet kot prostor, kjer lahko do komunikacije in izmenjave informacij pridejo vsi, začel spreminjati na začetku tisočletja, ko se je razširila komercializacija v obliki potrošništva in predvsem selitve bančnih storitev na splet.

Gantar je obenem dejal, da je s komercializacijo interneta prišlo tudi do umika razprav o "digitalni družbi". To oznako sam ocenjuje kot razmeroma subverzivno, saj predvideva neko spremembo v družbi. Peter Sterle z ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport pa je ob tem dejal, da je internet še vedno zelo subverziven prostor. Internet je že s svojim razvojem pomenil spremembo glede na predhodna komunikacijska omrežja, ki so bila strogo regulirana in zaprta, kot je bil francoski Minitel, ki ga je francoski telekom ukinil leta 2012 in je še imel 30 tisoč aktivnih uporabnikov.

Dostop tudi ranljivim skupinam
Prvotnim idejam o centralizirano nadzorovanem omrežju pa je protiutež predstavil razvoj interneta v ZDA, kjer so poskušali državo čim bolj odstraniti iz upravljanja, je poudaril Sterle in dodal, da je bila ustanovitev neprofitne organizacije ICANN, ki nadzoruje stabilno delovanje interneta, prelomen korak v razvoju interneta, kot ga poznamo. Pri ICANN-ju je tudi, tako Sterle, težko uveljaviti kakršen koli interes, saj je odločanje zelo rigorozno. "Ta zadeva ima izjemno pozitivne učinke, po drugi strani pa tudi izjemno negativne učinke."

Umetnik Benjamin Žnidaršič pa je ob tem poudaril, da je internet res odprl prostor tudi ranljivejšim skupinam v družbi. "Pred tem so invalidi vedno morali čakati na medije, da so se jim približali in lotili kakšne teme, zdaj pa smo dobili priložnost, da sami sporočamo, a te priložnosti nismo znali v celoti izkoristiti." Žnidaršič pa je ob tem opozoril tudi, da je kljub odprtosti interneta, ki je omogočila izražanje vsakemu človeku, po drugi strani tehnologija tako intenzivna, "da ji starejši in invalidi ne sledimo več". Zato meni, da je ključnega pomena izobraževanje ljudi.

Lažne novice in sovražni govor nista od včeraj
Z vidika demokracije pa so se govorci dotaknili pojava sovražnega govora in lažnih novic. Sogovorniki so se strinjali, da sta oba pojava starejša od svetovnega spleta oziroma, kot je ponazoril Sterle, so za širjenje sovražnega govora v nacistični Nemčiji s pridom uporabljali tudi tedaj nov izum radio. Gantar se je s tem strinjal in poudaril, da "internetu ni tuje nič, kar je človeškega". Je pa poudaril, da je z internetom pot do vira lažne novice hitreje izgubljena oziroma zabrisana. "Danes lahko nekdo iz Makedonije razširi neko novico o Hilary Clinton in ta se razširi po vsem svetu, pri čemer se sled za virom popolnoma zabriše." Prav tako so, tako Gantar, tudi politiki dobili možnost, da naslavljajo javnost neposredno in ne več prek medijev.

Sterle pa je ob tem opozoril na primer Cambridge Analytice, ki je na nepravilen način prišla do večje količine podatkov o ljudeh in na podlagi tega ugotavljala, v katerih volilnih okoljih bi lahko imel politik določeno prednost oziroma možnost izvolitve. Gantar je sicer skeptičen glede dejanskega vpliva Cambridge Analytice na dejanski izid volitev, je pa problematična uporaba osebnih podatkov, za katere ni podano ustrezno soglasje. Zato je Gantar poudaril, da je tu potrebna regulativa, ki je tudi bila uveljavljena obliki direktive GDPR.

Privid popolne svobode
Strle pa je ob tem poudaril, da vendarle tudi na internetu ni mogoče govoriti o popolni svobodi, saj država vendarle vsaka po svoje odreagira na regulacijo interneta. "Na eni strani imamo režime, ki so začeli zelo hitro filtrirati vsebine na internetu. V Evropi pa je veliko pozornosti usmerjeno v to, da ne bi prišlo do finančnega zloma na raznih področjih, kot je recimo igralništvo." Strle je ob tem dodal, da ima trenutno v svetu dostop do spleta na način, kot je zamišljen, torej popolnoma svoboden, okoli 35 odstotkov ljudi.