Člani kluba Komarov pred lansirno rampo, s katere je poletel v vesolje prvi človek Jurij Gagarin. Foto: www.komarov.vesolje.net
Člani kluba Komarov pred lansirno rampo, s katere je poletel v vesolje prvi človek Jurij Gagarin. Foto: www.komarov.vesolje.net
8. februarja 1984 je v vesolje z vesoljsko ladjo Sojuz T 10 poletel prvi slovenski predmet. To je bila značka z emblemom Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane. Foto: www.komarov.vesolje.net
Dušan Petrač
Odločitev župana Jankovića me zelo boli, ker poznam delo kluba, ki je izredno z uspehi v svoji zgodovini delovanja, pravi Petrač v pismu Pahorju. Foto: MMC RTV SLO
Pred izstrelitvijo rakete
Klub ima dve sekciji. Astronavtska sekcija popularizira idejo astronavtike, raketarska sekcija pa je zelo uspešna na področju tekmovanj, saj imajo tako evropske kot svetovne prvake. Foto: www.komarov.vesolje.net

Slovenski vesoljski strokovnjak iz ameriške vesoljske agencije Nasa je namreč napisal predsedniku vlade Borutu Pahorju pismo in ga prosil, naj posreduje proti uničenju svetovno znanega Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane. Petrač je presenečen nad odrekanjem podpore mesta Ljubljane klubu, ki ima presenetljivo uspešno delo v vzgoji mladih generacij in veliko rekordov. Strokovnjaku ameriške Nase »ni razumljivo, da se je napredni župan Ljubljane Zoran Janković kot v zamero za zmanjšanje prispevkov mestu Ljubljani iz državnih sredstev od prejšnje vlade odločil žrtvovati raketni klub V. Komarov

Sredstva za tehnično kulturo so manjša za dve tretjini
Podpredsednik Astronavtsko-raketarska društva Vladimir M. Komarov, Vojko Kogej, je za MMC pojasnil, da je MOL, odkar je župan Ljubljane Zoran Janković, izredno zmanjšal sredstva za mladinsko tehnično kulturo v Ljubljani. Financiranje je v primerjavi z mandati prejšnjih županj manjše kar za dve tretjini, pravi Kogej.

MOL je hkrati tudi oddajal prostore dvema društvoma tehnične kulture, nadaljuje, kar pomeni, da je sredstva dajal in jih tudi odvzemal. Zdaj, ko so tako drastično zmanjšali podporo, pa si društva niso mogla več privoščiti plačevanja najemnine. "Tako smo se morali Astronavtsko-raketarsko društvo Vladimir M. Komarov in Društvo modelarjev Ljubljana izseliti in smo še zdaj brez lastnih prostorov, čeprav so nam na občini obljubljali, da nam bodo ponudili nadomestne," dodaja.

Izgubili so prostor, kjer bi klub lahko deloval
V vseh štirih desetletjih delovanja so v društvu zbrali tudi veliko literature in vzpostavili zelo dobro založeno knjižnico, ki so jo zdaj morali razbiti. Kogej opozarja tudi na to, da jim manjka prostor, kjer bi lahko poučevali podmladek.

Župan po Kogejevih besedah za njhove težave ostaja gluh in neomajen, tako da društvo upa na uspeh tudi s pismom predsedniku vlade. "Če se v 40 letih dela nismo toliko dokazali, da bi bili upravičeni vsaj do prostora, majhne sobice, potem res ne vemo, kdaj naj se ukvarjamo še s stroko," pravi Kogej.

Ljubiteljski klub znan po svetu
Zgodovina društva se je začela na dan pristanka Apolla 12 na Luni, 19. novembra 1969, na Osnovni šoli Poljane. Nadobudni učenci so svoj klub poimenovali po ruskem astronavtu, ki je kot prvi človek umrl med vesoljskim poletom vesoljske ladje Sojuz 1.

Člani društva delujejo ljubiteljsko, a so kljub temu dosegli že vrsto uspehov. Organizirali so 1. republiško prvenstvo raketnih modelarjev, začeli izdajati prvo strokovno glasilo na temo kozmonavtike in raketnega modelarstva v Sloveniji, izvedli so veliko javnih predavanj, tečajev, video- in kinoprojekcij in razstav, sodelovali so pri meteoroloških raziskavah s pomočjo raket, pripravili in zmagali s kandidaturo naše države za 11. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev, ki se ga je nato udeležilo rekordno število tekmovalcev in gostov.

Člani kluba so postali tudi večkratni evropski in svetovni prvaki v različnih kategorijah raketnih modelarjev. Pred kratkim so na Kamniško-mengeškem polju organizirali 30. mednarodno tekmovanje raketnih modelarjev za pokal mesta Ljubljane in pokal Vladimirja Komarova, ki je tekmovanje z najstarejšo tradicijo na svetu.

Prvi slovenski predmet v vesolju - značka kluba
Februarja bo preteklo 25 let, od kar je v vesolje poletel prvi slovenski predmet - to je bila značka kluba Komarov. Maja 1998 je član kluba v Portorožu sodeloval pri prvi videopovezavi med Slovenijo in orbitalno znanstveno postajo Mir. Kot prvi in edini Slovenec doslej se je s pomočjo videopovezave pogovarjal z astronavtoma med njunim bivanjem v vesolju.

Prvi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega je leta 1994 članom kluba za vsa njihova prizadevanja podelil spominsko plaketo Nase.

Ana Svenšek
ana.svensek@rtvslo.si