Ko smo na Zemlji pošiljali prva sporočila s pomočjo Gmaila, se je Rosetta odpravila na pot. Po desetih letih potovanja (lepo prikazanega v videu na dnu novice) je tik pri tarči, kometu Čurjumov - Gerasimenko.

Podvig Ese, Evropske vesoljske agencije (Nasa je prispevala tri znanstvene instrumente od 21), je prelomen, saj bo to prvi pristanek človeške sonde na kometu.
Do zdaj sta sicer Nasa in Esa že obiskali te ledene repatice, a s precej manj zahtevnimi podvigi. Dve sondi sta le leteli skozi prašne ostanke kometa in jih analizirali, ena (Deep Impact) pa je v komet izstrelila bronast predmet in opazovala, kaj bo z njega zletelo.

Lovec na komete
Rosetta bo šla korak dlje. Je pravi "lovec na komete", saj se mu bo povsem približala in mu eno leto sledila. S seboj nosi tudi pristajalni modul Philae, ki bo (če bo šlo vse po sreči) pristal na površju Čurjumova - Gerasimenka. Ker je gravitacija te štirikilometrske vesoljske skale prešibka, se bo Philae nanj privijačil.
Od kod voda
Kot poudarjajo na Esi, lahko pričakujemo odgovor na eno ključnih tuzemskih vprašanj: od kod voda na Zemlji in od kod številne organske snovi. Ena izmed teorij pravi, da vodo izpod Zemljine površine iztiska tektonska dejavnost, druga pa, da jo je davno v preteklosti na naš planet prineslo "obstreljevanje" s kometi.

Ti so namreč sestavljeni iz vodnega ledu, skalovja in organskih spojin (aminokislin), ki so temelj življenja na Zemlji.

Sonda bo vsaj eno leto privijačena
Sonda Phiale, privijačena na Čurjumov - Gerasimenko, bo prvič v zgodovini na mestu imela kar leto dni časa, da natančno analizira kemično sestavo kometa, vanj vrta in podatke pošilja nazaj na domači planet. Še posebej razburljivo bo med obletom Sonca, ko bo njegova vročina začela izparevati vodo in krhati komet (lani je ISON tako povsem razpadel). Izparine bodo dragocen vir znanstvenih podatkov.

Še posebej se bo Rosetta posvetila merjenju kemične sestave vode, razmerja med izotopi vodika in kisika, ki so nekakšen prstni odtis. Če bodo razmerja enaka kot v vodi na Zemlji, potem bo njen izvor precej jasnejši.

Dvojna osebnost kometa
1,3 milijarde evrov vredna Rosetta bo svoj cilj dosegla 6. avgusta. Do zdaj se je s pomočjo raketnih pospeškov cilju približala na 12.000 kilometrov, kar je dovolj, da so začeli prihajati prvi ogleda vredni posnetki. Razkrili so nenavaden, "dvojni" komet. Na Esi so previdni in za zdaj nočejo podajati znanstvenih mnenj, kaj je lahko pripeljalo do čudne oblike.

"Česa takšnega med kometi še nismo videli. Oblika na fotografijah me spominja na otroške račke za kopel," je za Naso dejal Carsten Güttler, ki vodi Rosettin sistem za znanstvene posnetke. Animacija je dostopna, če kliknete na drugo sliko novice.

Na Esinem blogu so neformalno ugibali, da naj bi šlo kar za dva zlepljena kometa, ki sta se združila ob trku z majhno hitrostjo. Druga mogoča razlaga pravi, da se je komet enkrat v preteklosti že približal zvezdi, nenavadne vdolbine pa so posledica izparelega materiala.

V prihodnjih treh tednih se bo sonda kometu približala na 100 kilometrov in začela iskati primerno mesto za pristanek, poroča BBC. Pristanek je predviden za 11. november.

"Pozdravljen, svet!"
Esa je projekt Evropske unije, ki pa ne vključuje vseh držav. Slovenija pri njem sodeluje, in tudi zato je Rosetta, ko so jo januarja prebudili iz dolge hibernacije, prek Twitterja pozdravila tudi v slovenskem jeziku: "Pozdravljen, svet!"
Videa: Animacija potovanja ter primerjava velikosti sonde in kometa