Pridobivanje dragocenih surovin iz vesolja je oddaljeno še najmanj desetletje, toda potencialne koristi so tako visoke, da so se različni akterji začeli intenzivno pripravljati na to obdobje. Do zdaj pa so tovrstne novice prihajale predvsem iz ZDA.

Zdaj se, kot kaže, prebuja tudi Evropa. Natančneje, mali Luksemburg, član Evropske unije, znan tudi kot podjetjem davčno ugodna država in ena najbogatejših zaplat Zemlje. Na vesoljskem področju ni novinec, saj v njem deluje satelitsko podjetje SES, eno izmed vodilnih na svetu.

Zdaj pa namerava postati nič manj kot svetovno središče za industrijo rudarjenja po vesolju, so sporočili z luksemburške vlade. Ta je pognala iniciativo Spaceresources.lu, ki obsega širok nabor ukrepov: od konkretnih denarnih investicij do večje pravne zanesljivosti.
Razpihovanje negotovosti
V prvi vrsti želi razpihati dvome, ki nastajajo zaradi nedorečenosti mednarodnega prava nadzračnega prostora. Eno izmed dolgo neodgovorjenih vprašanj je namreč, kdo si lahko lasti v vesolju nabran material.

Luksemburg sledi ameriški praksi. ZDA so lani sprejele zakon o konkurenčnosti odprav v vesolje, ki so ga številni področni strokovnjaki označili za zgodovinski. Ameriški zakonodajalci so svojim podjetjem jasno sporočili, da lahko svobodno razpolagajo s surovinami, nabranimi na vesoljskih telesih. Luksemburg namerava poskrbeti za podobno ureditev, a podrobnosti zdaj ne razkrivajo.

IISL spremembam (dokaj) naklonjen
Oboje je sicer lahko v nasprotju z mednarodnim pravom nadzračnega prostora, a za zdaj kaže, da ureditev ne bo naletela na večje nasprotovanje med državami. Praktično nobena namreč ni izrazila omembe vrednega protesta, in tudi sveže mnenje Mednarodnega instituta za pravo vesolja (IISL) je ameriškemu zakonu dokaj naklonjeno.
Najspornejša je lahko veljavna Pogodba o Luni, ki jo je pred več kot 30 leti sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Pogodba izrecno prepoveduje prilaščanje surovin in namesto tega nalaga vzpostavitev mednarodne organizacije, ki bi skrbela za razporeditev koristi iz dejavnosti. Toda ne Luksemburg ne ZDA nista podpisnici in niti ni ta pogodba postala del mednarodnega običajnega prava, da bi lahko bila zavezujoča tudi za nepodpisnice, navajajo na IISL-ju.
Luksemburška vlada je v nasprotju z ZDA ubrala povsem mednarodni pristop. Kot zagotavljajo, bodo konkretni regulatorni okvir postavljali v pogovoru in dogovoru z drugimi državami. Med drugim tudi tako, da so med svetovalce pri projektu vključili tudi strokovnjake iz Kitajske, ZDA in seveda Evrope, je poročal SpaceNews.
Finančna podpora in naložbe
Drugi pomemben del projekta bodo neposredne naložbe ter spodbude za razvoj, napovedujejo v tej beneluški državi. "Najprej bomo poskrbeli za raziskave, te pa bodo v poznejših fazah omogočile konkretne dejavnosti v vesolju," je izjavil gospodarski minister Étienne Schneider.

Kakšen kos proračuna bo odrezala v ta namen, namerava razkriti še pred naslednjim srečanjem Evropske vesoljske agencije (Esa), ki bo potekalo decembra 2016. Je pa podporo že izrazil Jean-Jacques Dordain, še do lani generalni direktor Ese in svetovalec pri tem projektu. "Iniciativa jasno kaže, da je tudi Evropa inovativna in voljna tvegati tudi ob visokih stavah. Projekt sam je res futuristično naravnan, toda to ne pomeni, da nima trdnih temeljev. Potrebno tehnično znanje obstaja tako v Evropi kot po svetu," je zatrdil.
Pri tem se je navezoval tudi na dozdajšnje misije, ki vključujejo tako obisk asteroida, pristanek na njem, pobiranje materiala z njega in dostavo nabranega na Zemljo. Vse to je pred leti uspelo misiji Hajabusa japonske vesoljske agencije Jaxa, ki ima povrhu že novo različico na poti.

Svetovni igralci izrazili zanimanje
Načrti niso ostali neopaženi. Toplo jih je pozdravilo eno najvidnejših podjetij, ki se ukvarja z razvojem asteroidnega rudarstva, ameriški Deep Space Industries (DSI). V Luksemburgu je že odprlo podružnico. Pri tem ni nepomembno, da je kalifornijski DSI zasebna družba, a da za razvoj dobiva precej denarja od ameriške vlade. Svojo prvo, testno vesoljsko plovilo, namerava preizkusiti leta 2017.

Odločitev so pozdravili tudi v podjetju Planetary Resources, znano po vložku številnih znanih imen (npr. Googlova Eric Schmidt ter Larry Page, režiser James Cameron). Prvi mož Planetary Resources Chris Lewicki je luksemburški vladi namenil pohvale za "vodilno vlogo" pri vzpostavljanju te industrijske panoge ter izrazil željo po sodelovanju.

Platina, kisik, vodik
Vesoljsko rudarjenje bi lahko imelo potencial pri zelo redkih kovinah, ki se uporabljajo v visoki tehnologiji. Po nekaterih ocenah bi lahko v enem samem asteroidu nabrali več platine, kot je je bilo v zgodovini pridobljene na Zemlji. Asteroidov, ki so dostopni približno tako kot Luna, naj bi bilo približno 1.500.
Drugi pomemben vidik so logistične surovine. Tovorjenje teh nujnosti z Zemlje je izjemna ovira za vesoljsko raziskovanje. Možnost pridobivanja goriva in zraka za dihanje kjer koli drugje po Osončju bi vse skupaj izjemno olajšala. Vse to se da narediti iz vode, ki se razcepi na vodik in kisik.
Ena izmed potencialnih "vročih" lokacij je pol Meseca, kjer je veliko vodnega ledu, in bi lahko služil kot črpalka na poti globje v Sončni sistem. Zdajšnji direktor Ese Johann-Dietrich Wörner že dlje časa pripravlja načrte za kolonijo prav na luninem polu, in do zdaj je zanimanje za podvig izrazil tudi ruski Roscosmos.
Ameriška vesoljska agencija Nasa namerava še v tem desetletju ujeti en manjši asteroid in ga pripeljati v orbito okoli Meseca. Tja naj bi na začetku 20. let poslali astronavte, ki bi na to telo tudi stopili in vanj demonstrativno povrtali.

Slovenija trenutno nima sprejete zakonodaje, ki bi tovrstno dejavnost urejala, zato lahko slovenski državljan po načelu 'kar ni prepovedano, je dovoljeno' z relativno majhnim tveganjem vlaga v vesoljskorudarska podjetja ali pa jih celo sam ustanavlja.