Znanstveniki ameriške vesoljske agencije so na Luno v okviru misije Lunar Crater Observating and Sensing Spacecraft (LCROSS) poslali izstrelka, ki sta skrajni južni pol Lune, kamor že več milijard let ni posijalo sonce, zadela s hitrostjo 9.000 kilometrov na uro. Najprej je na površje trčila 2,2 tone težka raketa Centauer, ki ji je sledilo plovilo z merilnimi inštrumenti.

Ob eksploziji, ki je nastala pri prvem trku, naj bi se 10 kilometrov nad površje Zemljinega naravnega satelita dvignilo okoli 350 ton materiala. Novi krater bo v premer meril 20 metrov in bo globok štiri metre.

Vse sicer Nasi ni šlo po načrtih, saj ni dobila neposrednega prenosa trčenja rakete s površino Lune. Kot je na novinarski konfernci povedala ekipa strokovnjakov, ki vodi projekt, je bila misija velik uspeh za znanost.

Kmalu po trku znani rezultati
Nasino plovilo, ki je šlo skozi oblak prahu po prvem trku in je ob stiku s površjem prav tako povzročilo eksplozijo, a manjših razsežnosti, bo zbralo gradivo in že kakšno uro po poskusu naj bi bilo že jasno, ali je na Luni voda in s tem možnost za življenje.

Vprašanje o možnosti vode na Luni znanstvenike zaposluje od leta 1999, ko je Nasino plovilo Lunar Prospector v kraterjih na Luninih polih našlo sledi zamrznjene vode.

Raketo s plovilom so iz ameriškega vesoljskega središča Cape Canaveral na Floridi izstrelili junija letos, celotna odprava pa je stala 53 milijonov evrov.