1. Prvi polet New Sheparda po letu dni

Ameriško podjetje Blue Origin je prejšnjo soboto opravilo še eno misijo v vesolje (NS-24). Na raketi New Shepard je čez Karmanovo črto (100 kilometrov višine) poslalo 33 različnih tovorov za Naso, podjetja, univerze ... Parabolični polet je trajal deset minut in 13 sekund, dosegel je višino 106 kilometrov. Raketa je pristala s pomočjo motorja BE-3PM, kapsula pa s padalom.

To je bil prvi polet po enem letu. New Shepard je namreč lanskega novembra (NS-23) eksplodiral. Kapsula je s pomočjo sistema za pobeg v sili švignila na varno, poškodovanih ni bilo (poglavje 3).

Preiskava je pokazala, da je zatajila šoba motorja BE-3PM. Razpadla je zaradi previsoke delovne temperature motorja. Podjetje je v preteklem letu preoblikovalo motor, spremenilo je zgorevalno komoro in parametre delovanja. Prenovljeni motor bo moral prestati še kar nekaj poletov, prej ko bodo v kapsulo vrnili posadke in prej ko ga bodo uporabili na prvem poletu rakete New Glenn (BE-3 žene njeno drugo stopnjo).

Video: Posnetek dogodka

2. Alfa Kresnički res ne kaže dobro

Podjetje Firefly Aerospace je v petek z Vandenberga izstrelilo raketo Firefly. Prvi del poleta je potekal po načrtu: prva stopnja je opravila svoje delo, ugasnila in padla v uničenje. Druga stopnja je s prižigom motorja nadaljevala pot in odvrgla toplotni ščit. Nato je pogon ugasnila in znova prižgala. Takrat pa je nekaj šlo narobe. Iz podjetja so sporočili le, da druga stopnja ni dostavila tovora v načrtovano tirnico. Ne iz njihovega sporočila za javnost ne z omejenega posnetka dogodka ni razvidno, ali se je satelit sploh ločil od druge stopnje. Navedli so le, da je komunikacija z vesoljskim plovilom vzpostavljena in da se z njim ukvarjajo.

Zaplet je bil zadnja stvar, ki jo je Firefly Aerospace zdaj potreboval. Za podjetjem je težka zgodba. Z razvojem poenostavljenih, cenejših raket se trudijo že od leta 2014. Vmes so enkrat bankrotirali, nato dobili rešitelja, ukrajinskega vlagatelja Maksa Poljakova, in začeli znova, nato se je Poljakov pod pritiskom ameriških nadzornih organov umaknil.

Njihova raketa Alpha je ob prvi izstrelitvi leta 2021 eksplodirala 15 sekund po vzletu zaradi napake na motorju (poglavje 3), ob drugi pa je dosegla napačno orbito 200 kilometrov namesto 300 višine, zato je tovor zgorel v ozračju (poglavje 3). Šele na tretjem poletu (poglavje 3) se je izkazala in fireflyjevci so najbrž upali na svetlejša obzorja, ki pa so s to odpovedjo še vedno koprenasta. En uspeh na štirih poletih ob vse ostrejši konkurenci ne obeta.

Lani je sicer Fireflyu uspel veliki met. Z ameriškim tehnološkim velikanom Northropom Grummanom bo razvil novo prvo stopnjo rakete Antares, nato pa še povsem novo srednjetežko nosilno raketo (poglavje 1).

Video: Posnetek dogodka

3. Še 21 Starlinkov in nov rekord SpaceX-a

Ameriško podjetje SpaceX je v ponedeljek izstrelilo raketo Falcon 9 s Cape Canaverala (Kalifornija, ZDA). Tovor: 23 satelitov Starlink.

Prva stopnja Falcona 9 je opravila tretji polet.

Video 1: Posnetek misije SL-6-34

Prav tako s Floride in s 23 Starlinki se je v soboto dvignil še en Sokol. Prva stopnja je opravila že 19. polet, kar je nov rekord pri večkratni uporabi.

Na nebu je že več kot 5000 Starlinkov.

Video 2: Posnetek misije SL-6-32

4. Hyperbola-1 se vrača iz nevarnih voda

Kitajsko zasebno podjetje i-Space je v nedeljo z Džjučvana (Jiuquan) izstrelilo raketo Hyperbola-1 in v načrtovano tirnico dostavilo satelit Di'er-1 (DEAR-1).

Po poročanju vesoljskega novinarja Andrewa Jonesa je Di'er-1 satelit, ki se lahko vrne na Zemljo – torej gre za neke vrste kapsulo. Je v soncesinhroni tirnici na višini petsto kilometrov.

To je tudi prvi satelit, ki ga je Hyperbola-1 ponesla v orbito vse od prvega poleta pred štirimi leti. Uvodni polet je namreč bil uspešen, naslednji trije pa so odpovedali. Peti je uspel (poglavje 3), a tovora ni bilo (poglavje 3).

Hyperbola-1 je 21 metrov visoka, meter in pol dolga raketa z maso 31 ton in pogonom na trdo gorivo. V nižjo Zemljino tirnico zmore ponesti do 300 kilogramov tovora. Z njo preizkušajo mrežasta zakrilca za usmerjanje padca (kot to počne Falcon 9). S Hyperbolo-2 razvijajo tehnologije za večkratno uporabnost, kar naj bi dejansko dosegli šele s Hyperbolo-3.

Hyperbolo-2 lahko razumemo kot kitajsko različico SpaceX-ovega sistema Grasshopper. Z njim namreč opravljajo kratke "skoke". Stopnja Hyperbola-2Y je na zadnjem, ki se je zgodil pred dvema tednoma (poglavje 4), letela 50 sekund, dosegla višino 343 metrov in varno, navpično pristala.

5. Preizkus novega tipa raketnega motorja

Nasa je drugič uspešno preizkusila raketni motor RDRE (Rotating Detonation Rocket Engine). Deloval je 251 sekund, ustvaril je 2,6 tone potiska. Nov tip motorja je po navedbah Nase precej učinkovitejši in lažji od konvencionalnih. Motor je 3D-natisnjen. Podrobneje tukaj.

6. Zasnovana nova francoska raketa

Francoska družba Latitude je naznanila razvoj lahke nosilne rakete Zephyr. Letela bo s Kourouja in Shetlandskih otokov. Visoka bo 19 metrov, dolga 1,5 metra, gnal jo bo 3D tiskan motor Navier na kerozin. Prvič bo poletela prihodnje leto, zmogla bo 100 kilogramov tovora v nizkozemeljsko tirnico za 2,5 milijona evrov. Leta 2028 naj bi zmogljivost povečali na 200 kilogramov. Večkratne uporabe ne bo; namesto tega želijo stroške zniževati z visoko kadenco poletov. Načrtujejo jih najmanj 50 na leto.

Video 1: Ponazoritev nove rakete

Video 2: Posnetek testa motorja Navier

7. Romunske tarče za protijedrska orožja

Romunsko podjetje ARCA Space, ki razvija rakete na vodno paro in s tem vzbuja veliko začudenja, je našlo novo poslovno nišo. Tarče za preizkušanje protijedrskih orožij. "Tveganje za jedrsko vojno je visoko, zato smo pripravili poceni tarče, na katerih se lahko preizkušajo protibalistična orožja," so sporočili.

Raketa CER500 lahko za 40 tisoč evrov odnese eno tarčo na višino 30 kilometrov, CER1200 pa več tarč na 40 kilometrov, kar stane 200 tisoč evrov.

Na CER1200 bodo poveznili MIRTV (Multiple Independent Reentry Target Vehicle, deljiva bojna glava s konicami samostojnega usmerjanja). Viden je na zgornji fotografiji. Raketna stopnja MIRTV bo izpustila tri stožce, ki spominjajo na bojne glave, pri hitrosti 1780 metrov na sekundo oziroma 6370 kilometrov na uro.

ARCA Space deluje že od leta 1999, doslej mu je uspelo izstreliti nekaj sondirnih raket in stratosferskih balonov. Pred leti je začel razvijati raketo EcoRocket z dvema stopnjama na vodno paro in tretjo stopnjo na kerozin, ki naj bi na višino 220 kilometrov odnesla do 10 kilogramov tovora; in njeno večjo, pravzaprav orjaško sestro Ecorocket Heavy. V šesterokotnik z višino 28 metrov in širino 34 metrov bi stlačili kar 540 vodnih Ecorocketov. Več o tem izjemnem sistemu v poglavju 5 oziroma beli knjigi (pdf). Romunsko podjetje je vsekakor kreativno in z zanimanjem bomo opazovali, kaj bo iz vsega tega izparelo.

8. Ariane 6 z delnim uspehom

Evropska vesoljska agencija, ArianeGroup in CNES so izvedli še en obširen preizkus nove rakete Ariane 6. Testno različico rakete so pripeljali na izstrelišče v Kourou (Francoska Gvajana), jo napolnili z gorivom, izvedli odštevanje in prvo stopnjo prižgali za nekaj sekund. ArianeGroup sporoča, da je bil test popoln uspeh.

Tega ni mogoče reči za preizkus zgornje stopnje, ki je bil izveden 7. decembra. Motor Vinci je po dveh minutah ugasnil, ker so "nekateri parametri prekoračili predvidene meje". Esa pravi, da bodo zadevo analizirali, popravili in da ne bo vplivala na prvo izstrelitev Ariane 6, ki je predvidena za prihodnje poletje.

9. Labod in Zmaj odletela

Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) sta ta teden zapustili dve tovorni vesoljski ladji.

V četrtek se je z MVP-ja odklopila SpaceX-ova vesoljska ladja Dragon CRS-29. V petek se je vrnila v ozračje in pristala v morju pri Floridi. Na Zemljo je vrnila tri tone tovora. S postajo je bila združena od 9. decembra letos.

Video 1: Odhod Dragona

V petek pa se je od stare postaje poslovila tovornica Cygnus CRS-19 (Northrop Grumman). Skupaj s 3,7 tone odpadkov je zgorela v ozračju. Na postaji je bila od 4. avgusta letos.

Video 2: Odhod Cygnusa

10. Vesoljski sprehod pri Kitajski vesoljski postaji

Tajkonavta Tang Hongbo (Tang Hongbo) in Tang Šengdžje (Tang Shengjie) sta v četrtek opravila sedem ur in pol dolg vesoljski sprehod pri vesoljski postaji Tjangong (Tiangong), poroča Šinhua. Med drugim sta vadila popravila na panelih vesoljskih celic modula Tjanhe (Tianhe). Oba Tanga sta skupaj z Džiangom Šinlinom (Jiang Xinlin) člana odprave Šendžov-17 (Shenzhou-17), ki se je začela oktobra (poglavje 7).

11. Esa si želi evropske vesoljske tovorne ladje

Države članice Evropske vesoljske agencije (Esa) so si na zadnjem vesoljskem vrhu zaželele evropske vesoljske ladje za prevoz tovora. Odpreti nameravajo razpis. "Izbrana podjetja bodo v prvi fazi morala izvesti vse potrebne dejavnosti za prvi polet na Mednarodno vesoljsko postajo z letom 2028," piše v sporočilu za javnost. A to še ne pomeni, da bo razpis dejansko izveden. O tem bodo odločali ministri držav članic leta 2025, ko bodo prisiljeni odpreti denarnice. Takrat se utegne marsikomu zatresti roka, saj vesoljske ladje niso poceni.

European Spaceflight poroča, da bodo v prvi fazi sklenili pogodbe z največ tremi podjetji.

Ob tem gre razumeti napoved nemškega zagonskega podjetja Rocket Factory Augsburg, da bo razvilo svojo večkrat uporabno in "najbolj cenovno dostopno" tovorno vesoljsko ladjo Argo (poglavje 7).

Esa je sicer že imela svojo tovorno vesoljsko ladjo, imenovano ATV (Automated Transfer Vehicle), ki je na MVP letela med letoma 2008 in 2015. S kapaciteto 6,6 tone je bila najzmogljivejša tovrstna tovornica. ATV so ukinili oziroma ga prelevili v Evropski podporni modul (EPM) za ameriško vesoljsko ladjo Orion.

Esa je torej ukinila svojo tovornico, zdaj pa jo želi nazaj. Zakaj? Agencija pričakuje skokovito povečanje števila vesoljskih postaj, predvsem komercialnih, v nizkozemeljski tirnici, in ne želi plačevati drugim za oskrbo.

Sicer pa se je že pred časom začel razvoj evropske tovornice Argonaut (poglavje 1), ki bo dostavljala tovor na Luno v okviru programa Artemis.

Evropejec na Luni do konca desetletja?

Sledijo potencialno zelo dobre novice za Evropo. Podpredsednica ZDA in predsednica tamkajšnjega Nacionalnega vesoljskega sveta (National Space Council) Kamala Harris je ta teden napovedala, da bo Nasa v okviru programa Artemis do konca desetletja dostavila enega "mednarodnega" (s čimer je zelo verjetno mislila 'tujega') astronavta na Luno. To lahko pomeni Kanadčana, Japonca, Evropejca ali državljana katere koli države, ki sodeluje pri programu Artemis. A Esa je že pred časom namignila, da si intenzivno prizadeva prav za to. Glede na razmeroma obilen prispevek Ese, glede na manj obilen prispevek Jaxe in glede na to, da so Kanadčani že dobili vozovnico na misiji Artemis II, lahko sklepamo, da bo srečna "dobitnica" prav stara celina.

12. NOTICE:

13. Mačka iz vesolja

Nasina sonda Psyche je z laserjem poslala visokoločljivostni video na Zemljo. To je storila 11. decembra z oddaljenosti 31 milijonov kilometrov, kar je 80-kratnik razdalje med Zemljo in Luno. Hitrost pretoka podatkov je bila dovoljšnja, da so ga na Nasi lahko gledali sproti, torej pretočno: 267 megabitov na sekundo oziroma 33,4 megabajta na sekundo. Signal je do Zemlje potoval 101 sekundo. Sprejel ga je teleskop Hale v Kaliforniji in vsako sličico takoj po prejetju posredoval v Nasin institut JPL, kjer so si ga ogledovali "v živo". Video je vseboval – mačko. Eden izmed zaposlenih je prispeval 15-sekundni posnetek svojega triletnega Tatersa, ki se podi po kavču. Nasa je sicer dodala kopico grafičnih elementov, s katerimi so preverjali integriteto poslanega videa, pa še marsikaj (podrobneje o teh elementih tukaj).

Psyche je Nasina sonda, ki je bila izstreljena oktobra (poglavje 8) in je namenjena h kovinskemu asteroidu 16 Psiha v glavnem asteroidnem pasu. Opremljena je z eksperimentom DSOC (Deep Space Optical Communications, Optične komunikacije iz globokega vesolja), ki je hkrati oddajnik in sprejemnik (ang. transciever). Deluje v bližnji infrardeči svetlobi. Z njim želi Nasa podeseteriti ali celo postoteriti hitrost prenosa podatkov iz vesolja v primerjavi s sodobnimi radijskimi sistemi – brez občutnega povečanja mase, velikosti ali porabe energije.

Komuniciranje z laserjem iz oddaljenega Osončja ni preprosto. Laser je pač svetloba in potuje s svetlobno hitrostjo, kar je zanemarljivo na Zemlji, pri vesoljskih razdaljah pa ne, še posebej če se tako oddajnik (sonda Psyche) kot prejemnik (teleskop na Zemlji) hitro premikata; s podobno težavo se spopadajo hokejisti, ki si brzeč po ledeni površini podajajo pak.

To ni prvi video iz vesolja, snemajo jih že od začetka vesoljske dobe; tudi ni prvi HD-video iz vesolja, saj ga med drugim že leta ponuja slovenski satelit NEMO-HD, MVP pa se diči celo z 8K-videom; in tudi ni prvi primer laserske komunikacije na velikih razdaljah, saj je leta 2005 sondi MESSENGER uspelo dvosmerno komunicirati na razdalji kar 24 milijonov kilometrov (podroben seznam dosežkov je za radovedneže na voljo tukaj). Je pa vsekakor velik mejnik, ki veliko obeta, še posebej za morebitne odprave človeka dlje od Lune, denimo za naseljence na Marsu.

No ... video v vsej svoji slavi:

14. VIDEO: 14 let celotnega neba v gama svetlobi

Nasa je pripravila posnetek vesolja v gama svetlobi, v katerem je zgoščenih kar 14 let opazovanj vesoljskega teleskopa Fermi, nastalih med letoma 2008 in 2022. Podrobneje tukaj.

Gama svetloba je elektromagnetno valovanje najvišjih energij (več kot 200 milijonov elektronvoltov).

Video: 14 let neba v nekaj minutah

15. FOTO: Webb se je znova lotil Urana

Vesoljski teleskop James Webb je aprila letos prvič posnel planet Uran (poglavje 8). Tedaj nastalemu posnetku pa je zdaj dodal še nekaj podrobnosti, nekaj dodatnih valovnih dolžin, ki fotografijo olepšajo. Na njej so številne od 27 Uranovih lun, vidna pa sta tudi zunanji in notranji prstan. Podrobno tukaj.

Mimogrede, 25. decembra bo druga obletnica napete izstrelitve teleskopa in po navedbah Nase tudi 40. obletnica infrardeče astronomije iz vesolja, ki se je začela z IRAS-om. Video o tem spodaj.

Webbova prejšnja fotografija z instrumentom NIRCam:

Hubblova fotografija Urana:

Voyagerjeva fotografija:

Video: 40 let infrardeče astronomije (iz vesolja)

16. FOTO: Hubble je ovekovečil Saturn

Vesoljski teleskop Hubble je 22. oktobra letos posnel Saturn. Planet je tedaj bil od Zemlje oddaljen 1,3 milijarde kilometrov.

Na fotografiji so vidne napere (ang. spokes), prehodni pojavi Saturnovih prstanov. Vidne so kot lise in izginejo po dveh, treh poteh okoli planeta. Kaže, da so povezane z letnimi časi. Več tukaj.

Napere je prvi posnel Voyager 2 že daljnega leta 1981.

17. FOTO: Aktivno galaktično jedro

Hubblova ekipa je sicer ta teden izpostavila fotografijo galaksije spiralne galaksije MCG-01-24-014, oddaljene 275 milijonov svetlobnih let. MCG-01-24-014 je Seyfertova galaksija, torej ima aktivno galaktično jedro. Podrobneje tukaj.

NA VIDIKU:

Sobota, 23. december – Falcon 9 – SARah 2 & 3

Četrtek, 28. december – Falcon 9 – Starlink

Četrtek, 28. december – Falcon Heavy – USSF-52