Antarktika, ledena celina na južnem polu modrega planeta, kot letnice v drevesnih deblih skriva marsikateri podatek. Njen led se kopiči milijone let in glede na globino vsebuje podatke o podnebju ter ozračju preteklih dob. Zares globoko pod ledom, čisto pri dnu, pa zemeljska toplota poskrbi za dodaten podatkovni in - kot upajo znanstveniki - biološki dragulj.
Temperature se globoko pod površjem namreč zaradi zemeljskega sevanja dvignejo, visoke vrednosti pa doseže tudi pritisk mase ledu, zato se spodnje plasti ponekod stajajo in ustvarjajo jezera. Pod ledenim oklepom naj bi jih bilo več kot 150. Kar znanstvenike tako močno privlači, da so pripravljeni pri skrajno nizkih temperaturah (na Antarktiki sežejo do minus 89 stopinj Celzija) na ledu vrtajoč preždeti mesece, je domnevna nedotaknjenost tamkajšnjih ekosistemov.

Valerij Lukin iz ruske odprave je pred časom dejal: "Kot bi delali na do zdaj še neodkritem planetu." Led deluje hkrati kot toplotni izolator in kot zaščita pred zunanjim svetom. Najnovejšega poskusa pa ne izvajajo Rusi, ampak britanska odprava. Ta je pravkar začela premeščati 70-tonsko opremo na jezero Ellsworth.

Tam bodo s posebno tehnologijo vrtanja z vročo vodo poskušali prebiti 3,2 kilometra debel led, da bi se dokopali do vzorcev vode iz jezera na različnih globinah, pa tudi do blata na dnu. Jezero je izgubilo stik z zunanjim svetom pred 200.000 do milijon leti. Znanstveniki domnevajo, da so se v takšni izolaciji razvile edinstvene vrste bakterij, virusov in gliv.

Več metrov jezerskih vsebin pa je po domnevah znanstvenikov lahko pripelje do podatkov, kdaj se je zahodna ledena ploskev Antarktike stajala in ponovno zaledenela. Takšno vedenje ima svojo vrednost tudi dandanašnji, saj bi ob globalnem segrevanju morebitna stajana zahodna ploskev svetovno morsko gladino dvignila do štiri metre.

Problem: Dotaknili se bodo nedotaknjenega
Toda sonda, ki jo britanski znanstveniki nameravajo skozi večkilometrsko vrtino pomočiti v vodo in blato, je že sama v okolju tujek - nedotaknjeno okolje bo postalo dotaknjeno. Vedno obstaja možnost, da na sondi pripotujejo tudi organizmi "zunanjega" sveta, pa tudi tisti, ki bi se na sondo lahko prijeli iz vrtanih plasti ledu. Britanska odprava zagotavlja, da njihova tehnologija, ki vključuje vrtanje z vročo vodo in sterilizirano opremo iz titana, jezera ne bo okužila.

Na tej točki se britanska odprava razlikuje od ruske odprave. Kot smo že pisali, ruski znanstveniki poskušajo enako na antarktičnem jezeru Vostok, toda z drugačno tehnologijo. Rusi namreč v jezero ne bodo spuščali sond, temveč se bodo le prevrtali do jezera, potem pa vodno gladino "izsesali", da se bo dvignila po vrtini navzgor. Ko bo ta zamrznila, bodo izrezali vzorec ledu in ga proučevali na površini. Jezero Vostok naj bi bilo precej starejše - do 15 milijonov let.

Bodo vodni kanali vse pokvarili?
Leta 2006 je skupina raziskovalcev našla znake o mreži rek in kanalov, ki povezujejo jezera pod ledom. To sicer še ni dokazano, bi pa lahko hitro razblinilo sanje o nedotaknjenem svetu.

Prvi izidi raziskave so predvideni v začetku prihodnjega leta.