Nizozemski dobitnik Nobelove nagrade za fiziko Gerard 't Hooft je že dolgo ambasador projekta Mars One, ki kani do leta 2025 zagotoviti stalno človeško navzočnost na rdečem planetu. Medtem ko je Mars One že javno razgrnil imena 100 kandidatov, je Hooft z javnim nastopom odprl hladno prho za navdušence nad projektom.

"Precej več časa bo vzelo in vse bo precej dražje. Že ko so me povabili k sodelovanju, sem jim dejal, naj k vsaki številki kar dodajo eno ničlo," je dejal v pogovoru za Guardian. Tako bo po njegovem mnenju ta zasebna pobuda kvečjemu prižgala raketo čez sto let in po porabljenih desetinah milijard evrov - ne pa čez deset let.

Hooft je zaskrbljen tudi nad pomanjkanjem odgovorov na tehnična vprašanja in na raziskave, ki načrt postavljajo pod velik vprašaj - kot je objava MIT-a. "Skeptike popolnoma razumem," je dejal. Mars One je javno pozval, naj javno razkrije svoje raziskave, ki naj bi odvrnile dvome. A kljub temu ostaja podpornik in želi, da ta nizozemska neprofitna iniciativa nadaljuje pot naproti zastavljenim ciljem.

Lansdorp ostaja optimist
Po drugi strani pa prvi mož projekta, Bas Lansdorp, ohranja zavzet optimizem, ki ga je za Independent podprl tudi z nekaj novimi dejstvi. Naposled so le pridobili ključni člen za financiranje projekta: nizozemsko TV-hišo Endemol, znano kot izvor resničnostnega šova Big Brother. Prav skozi šov in oglase namerava Mars One zbrati večino od 5,3 milijarde evrov, predvideno potrebnih za izvedbo prvega dela odprave do leta 2025.

Časopisu Independent je Lansdorp tudi zatrdil, da ga je poklical "konzorcij vlagateljev", ki namerava z denarjem zapolniti celotno potrebno vsoto do izstrelitve leta 2024. Pogodba sicer še ni podpisana, med člani konzorcija pa ni večjih korporacij, je priznal.

Zavrnil je kritike o neizvedljivosti in prenizko ocenjenih stroških. Na MIT-u so očitno menili, da gre za "megalomansko Nasino misijo" in da bo Mars One za vsak počen vijak pošiljala nove zaloge. Astronavti bodo sposobni popravljanja čisto vse opreme, je zagotovil. Mnenje MIT-a, da bodo zaradi neprimernega sistema za zagotavljanje prave zračne mešanice v napihljivih habitatih astronavti pomrli že po nekaj mesecih, pa bo zavrnila prihajajoča študija Paragon Space Corporation, je prepričan.

Spomnil je še, da je od napovedi ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja leta 1961 do Neila Armstronga na Luni minilo osem let. Čeprav je bila vesoljska tehnologija takrat še v povojih.

Dirka po Mesecu
Medtem se v ločeni zgodbi, Googlovemu projektu X Prize, nakazuje popolnoma nov koncept vesoljskega raziskovanja. Dobesedno dirka na Luno - in po Luni. Natečaj ponuja 20 milijonov dolarjev tistemu zasebniku, ki bo prvi poslal robota na površje Meseca, ga popeljal na vsaj 500 metrov dolgo pot po njem in nazaj na Zemljo poslal fotografije ter videoposnetke.

Za nagrado se trenutno poteguje 18 podjetij. Dve sta potegnili odločilno potezo in zakupili prostor na isti raketi Falcon 9, ki jo bo v drugi polovici leta 2016 v nebo poslal SpaceX. Ameriška ekipa Astrobotic in japonski Hakuto sta si tako nabrala odločilno prednost in v Googlu pričakujejo, da se bodo zato na isto raketo navezali tudi drugi tekmovalci. V praksi bi to pomenilo, da bo ena sama raketa ponesla dober ducat robotov na Luno, kjer bodo izvedli svojo minidirko. Prvo pravo športno tekmovanje zunaj Zemlje.

Hawking: Kolonizacija je nujna
Naj bo Mars, Luna ali kaj drugega, človeštvo mora nujno razvijati tehnologije in zmogljivosti za potovanje po vesolju, je dejal eden najbolj znanih fizikov v zgodovini, Stephen Hawking. Nujno mora kolonizirati druga nebesna telesa, sicer je izumrtje neizogibno, je svetovno javnost pozval pred dnevi med obiskom londonskega Muzeja znanosti.