Harvard in MIT (Massachusetts Institute of Technology) sta se uvrstila na vrh seznama 100 najuglednejših univerz na svetu, na katerem pade v oči prevlada ameriških visokošolskih institucij.
Harvard in MIT (Massachusetts Institute of Technology) sta se uvrstila na sam vrh seznama 100 najuglednejših univerz sveta, na katerem je pade v oči prevlada ameriških visokošolskih institucij.
V deseterici, ki so jo sestavili pri reviji Times Higher Education, sicer najdemo britanski elitni univerzi Cambridge in Oxford, a ostale britanske univerze padajo, medtem ko se dvigajo azijske. Rangiranje temelji na ocenah 17.000 akademikov z vsega sveta. Seznam je poskus izmeritve neotipljive, a pomembne kvalitete "ugleda" v visoki izobrazbi.
Times Higher Education je prvi tak seznam sestavila lani in prva peterica ostaja nespremenjena, prav tako na vrhu ostajata obe bostonski univerzi, Harvard in MIT.
Na seznamu je močno opazen porast azijskih držav, ki se vse bolj uveljavljajo kot nove supersile izobraževanja. Zlasti velja tu izpostaviti kitajske, japonske, singapurske in južnokorejske univerze. Tudi Švici gre glede na število prebivalstva zelo dobro, saj ima v stoterici kar tri svoje univerze.
Take razvrstitve sicer nimajo uradnega statusa, a postajajo čedalje pomembnejši del trženja univerz samih, še posebej v času globalizacije visokega izobraževanja. Ta zadnji seznam samo še krepi pojav "globalnih superznamk", ki jim načelujejo institucije, kot so Stanford na zahodni ameriški obali in Harvard na vzhodni. Kalifornija ima v deseterici kar tri univerze.
Ta "središča znanja" imajo še toliko večji pomen, ker služijo tudi kot baza za razvoj raziskovalnih centrov visoke tehnologije.
V prvi deseterici, ki so jo sestavili pri reviji Times Higher Education, najdemo britanski elitni univerzi Cambridge in Oxford, ostale britanske univerze pa padajo, medtem ko se dvigajo azijske. Razvrščanje temelji na ocenah 17.000 akademikov z vsega sveta. Seznam je poskus izmeritve neotipljive, a pomembne kakovosti "ugleda" v visokošolskem izobraževanju. Times Higher Education je prvi tak seznam sestavil lani in prva peterica ostaja nespremenjena, prav tako na vrhu ostajata obe bostonski univerzi, Harvard in MIT.
10 najuglednejših univerz: - Harvard - MIT - Cambridge - Stanford - California, Berkeley - Oxford - Princeton - Tokio - California, Los Angeles (UCLA) - Yale
Na seznamu je močno opazno vzpenjanje azijskih držav, ki se vse bolj uveljavljajo kot nove supersile izobraževanja. Zlasti velja izpostaviti kitajske, japonske, singapurske in južnokorejske univerze. Tudi Švici gre glede na število prebivalstva zelo dobro, saj ima v stoterici kar tri univerze. Globalne superznamke
Take razvrstitve nimajo uradnega statusa, a postajajo čedalje pomembnejši del trženja univerz samih, še posebej v času globalizacije visokega izobraževanja. Zadnji seznam samo še krepi pojav "globalnih superznamk", na čelu katerih so institucije, kot so Stanford na zahodni ameriški obali in Harvard na vzhodni. Kalifornija ima v deseterici kar tri univerze. Ta "središča znanja" imajo še toliko večji pomen, ker služijo tudi kot baza za razvoj raziskovalnih centrov visoke tehnologije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje