Mali Esin pristajalnik Philae je pred dvema letoma opravil prvi pristanek na kometu v zgodovini, a kmalu zatem ugasnil in se le sporadično spet oglašal - v veliko frustracijo znanstvenikov. Ves ta čas ni bilo jasno, kje sploh ta dragocena naprava je. Esa se je do obisti ukvarjala s tem vprašanjem in naposled prek lastnosti starega signala mogoče območje zožila na nekaj sto metrov sicer štirikilometrske kepe. A po dveh preteklih poletjih do najdbe ni prišlo, le nekaj mogočih kandidatov.

Našli so ga
Zdaj pa so z Evropske vesoljske agencije sporočili: Philae je najden. Matična sonda Rosetta, ki še deluje in kroži okoli repatice, ga je ujela na fotografijo. Philae je, kot so predvidevali, čisto na robu glave kometa in v senci pečine.
Tako so dobili odgovor na dve veliki vprašanji. Prvič, Philae je dejansko ugasnil zato, ker ni dobival dovolj svetlobe na svoje panele sončnih celic. Drugič, zdaj Esa ve, zakaj je bila komunikacija prejšnje poletje tako težavna.

Philae se je poleti 2015 spet prebudil in začel komunicirati z Rosetto, toda signal je bil vedno slab in s prekinitvami. Na Esi so domnevali, da sta morda komunikacijski anteni poškodovani. A fotografija je jasna: Philae je prevrnjen na stran, antene pa so usmerjene vzporedno s površjem namesto proti nebu.

Zakaj ga Rosetta, v bistvu kometov satelit, ni našla prej? Ves dozdajšnji čas je morala vzdrževati precej večjo oddaljenost od repatice. Komet se je bližal Soncu, vročina ga je vedno bolj prebujala, zato je od sebe odmetaval vse več materiala. Ti koščki so Rosetti nevarni, zato je zadnje leto preždela na od okoli sto do celo 300 kilometrih oddaljenosti. Zdaj pa se je orbita kometa obrnila, Sonce je že prečil in se od njega že lep čas oddaljuje.

Je med orbitama Marsa in Jupitra ter je izgubil večino svoje dejavnosti. Rosetta zdaj kroži na le nekaj kilometrih oddaljenosti in posledično lahko snema precej natančnejše fotografije, takšne, kjer ena pika kaže nekaj centimetrov. Philae so našli na fotografiji, ki je nastala z 2,7 kilometra oddaljenosti 2. septembra letos.

Philae je na kometu pristal 12. novembra 2014 in na njem meritve izvajal do 15. novembra 2014 ob 1.15 po srednjeevropskem času. Po 60 urah so se mu izpraznile osnovne baterije. Po lanskem lažnem alarmu so se mu na Esi dokončno odpovedali januarja letos.

Trojni pristanek
Pristanek bi se skoraj ponesrečil, Philae pa bi odneslo v vesolje, potrjuje tudi sveža fotografija. Že med poletom proti repatici so odpovedali potisniki na plin, ki bi morali napravo držati pri tleh. Harpuni, ki bi se morali sprožiti takoj zatem in robota pripeti k tlom, sta tudi zatajili. Philae se je od tal odbil in skupno pristal kar trikrat. Končal je kilometer stran od ciljne točke. Videti je, da je še četrti odboj in izgubo naprave preprečil ravno tisti klif, ki ga je obenem zasenčil.

Konec pred vrati
Dvoletna misija Rosette ob kometu (po 10-letnem potovanju) se bo končala čez mesec dni. Takrat se bo Rosetta počasi in nadzorovano spustila proti površju in nazadnje pristala tudi sama. Takrat komunikacija z Zemljo ne bo več mogoča in tudi ta naprava bo za vedno utihnila.

Na poti še en skakljač
Institut DLR, ki je skrbel za Philae, ima trenutno še eno podobno železo v ognju. To je sonda odbijalka MASCOT. Je na japonski Hajabusi 2 in je na poti proti asteroidu 162173 Ryugu. Hajabusa 2 bo krožila okoli asteroida in pri tem na površje odvrgla MASCOT, tako kot je Rosetta storila s Philae. Le da je MASCOT dejansko načrtovan tako, da se bo odbijal od površja in skakljal naokoli, s čimer bo meritve izvajal na številnih lokacijah.

Video 1: Poskus rekonstrukcije poleta Philae

Video 2: Institut DLR se "poslovi" od kometa