Konferenca je dokaz, da v Sloveniji prepoznavamo pomen in priložnosti digitalne transformacije, je v uvodu dejal Pahor. Ob tem je še izrazil prepričanje, da je četrta industrijska revolucija ali digitalna transformacija nekaj fascinantnega, in to ponazoril tudi s primerom iz tujine, "da bo 65 odstotkov otrok, ki je šlo letos v prvi razred, opravljalo delo, ki danes še ne obstaja".

Pahor je tudi prepričan, da je slovenska država kot pomemben dejavnik pri procesu digitalne transformacije že sprejela vrsto ukrepov, da pri tem ne bi zaostajali, kar je potrdil tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je ponovil svoje prepričanje, da ima Slovenija veliko znanja, kakovostne javne službe in vse drugo, kar je potrebno za digitalno transformacijo. Država pa mora ob tem zagotoviti boljše življenje ljudi in boljše poslovne priložnosti, je opomnil.

Birokratski in neprivlačni
A kot kaže praksa, so poti slovenske digitalne transformacije polne ovir. Tako so številni gostje, med njimi tudi mlada podjetnica Urška Sršen, opozorili na tradicionalno bolečino slovenske države: "Veliko je birokratskih ovir pri ustanovitvi podjetja, hkrati pa navzven nismo dovolj prepričljiva država, da bi lahko privabili tuji kapital."

Drugi, med njimi tudi generalni direktor Microsoftove skupine za storitve v regiji Srednje in Vzhodne Evrope Matej Potokar, pa so opozarjali na pomen izobraževanja, ki ne zagotavlja več primerno usposobljenih kadrov za digitalno transformacijo.

Da bo digitalizacija v prihodnje močno vplivala tudi na trg delovne sile in zaposlovanje, opozarja tudi sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar. "Izgubili bomo delovna mesta in ljudi z malo veščinami, ampak ustvarila se bodo nova. Za ta nova delovna mesta pa moraš imeti usposobljeno delovno silo," je opozoril.

Spreminjala se bodo tudi pravila glede delovnega časa, same organizacije dela, dela iz tujine. Ali kot smo še lahko slišali danes, v prihodnje ne bomo več iskali zaposlitve, ampak delo. To, za koga boš delal, pa bo postalo popolnoma nepomembno.