V 20 letih je internet v Sloveniji postal že samoumeven, njegov razcvet pa se je po besedah v.d. direktorja Inštituta informacijskih znanosti Davorja Šoštariča začel, ko se je razširil izven akademske sfere in so se pojavile zanimive vsebine.

"Internet ni igračka za specialce in ni nujno zlo za komercialni efekt. Internet je stvar, ki mora pripeljati drobne človeške radosti v naše domove, za vsakega človeka," je dejal. Ob tem pa poudaril, da se je potrebno še naprej razvijati in to podpreti s financiranjem.
Internet pripeljali z "gverilo"
Prvi uporabniki medmrežja v zgodnjih devedesetih pri nas so bili predvsem znanstveniki, pa je v prispevku za TV Dnevnik poročala Petra Prešeren. Znanje, ki je omogočilo, da je Slovenija kot prva izmed nekdanjih jugoslovanskih republik vzpostavila medmrežno povezavo, so naši strokovnjaki pridobili v ZDA. Ena izmed njih je bila tudi Borka Jerman Blažič.
"Ko sem prišla nazaj sem pa rekla, to pa moram narediti jaz tudi pri nas. Pomagali so mi moji kolegi iz Amsterdama, težko je bilo, ker ni bilo opreme, imeli smo velik odpor pri temu razvoju iz okolja, ampak to smo naredili pač gverilsko na eni stari tehnologiji," je opisala takratne razmere.

S komercializacijo se je začela širiti tudi uporaba svetovnega spleta. Danes ga uporablja skoraj tri četrtine Slovencev. Dostop do širokopasovne medmrežne povezave, ki omogoča hitrejši prenos podatkov, ima 62 odstotkov gospodinjstev.

Večina ima dostop prek širokopasovne povezave
Največ gospodinjstev z dostopom do interneta je na območju srednje gosto naseljenih območjih (75 %), sledijo gosto naseljena območja (68 %), najmanj pa na redko naseljenih območjih (63 %). 62 odstotkov gospodinjstev ima dostop prek fiksne ali mobilne širokopasovne internetne povezave, kažejo podatki statističnega urada.

Interneta nimajo, ker ga ne potrebujejo
32 odstotkov gospodinjstev dostopa do interneta nima. Med njimi ga 64 odstotkov ne potrebuje, 58 odstotkov pa ga nima zato, ker nimajo ustreznega znanja. 26 odstotkov gospodinjstev med tistimi, ki interneta nimajo, ga ne želi imeti. Odstotek gospodinjstev brez dostopa do interneta je najvišji v redko naseljenih območjih. 12 odstotkov uporabnikov interneta, starih med 10 in 74 let, je za dostop uporabljalo prenosni računalnik in brezžično povezavo. Prek mobilnega telefona je do interneta dostopalo 17 odstotkov uporabnikov.

Med uporabniki interneta je 30 odstotkov takšnih, ki so ustvarili ali urejali lastni profil v spletnih družabnih omrežjih, 26 odstotkov uporabnikov pa je v zadnjem letu nakupovalo prek spleta. Za iskanje informacij 71 odstotkov uporabnikov uporablja iskalnike.

Pomembna je zaščita avtorskih pravic
Strokovnjakinja za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič ob tem izpostavlja tudi pomen vzpostavitve sodobnega sistema za zaščito intelektualne lastnine oziroma avtorskih pravic.

Ta mora biti takšen, da bo primerno spoštoval in nagrajeval avtorje in s tem ustvarjalnost, a hkrati ne sme biti preveč omejevalen, da to ne škoduje splošnemu razširjanju znanja in novim poslovnim modelom. Zato nasprotuje težnjam, da bi se sorodne pravice podaljšale na 95 let, rešitev pa vidi v dvotirnem avtorskem pravnem sistemu.