"To je nekaj popolnoma novega in drugačnega, nekaj, kar odpira pot v do zdaj še neznani svet. Bogastvo odkritij čaka na tiste, ki so uspeli ujeti te valove in interpretirati njihovo sporočilo," je v utemeljitvi nagrade zapisala Švedska kraljeva akademija iz Stockholma. Trojica je poleg naziva prejela tudi devet milijonov švedskih kron (940.000 evrov).

Gravitacijske valove je človeštvo iskalo sto let, odkar jih je napovedal slavni fizik Albert Einstein. Junija letos jih je inštitutu Ligo uspelo ujeti že tretjič. S tem smo dobili še en uporaben način gledanja vesolja. Gravitacijski valovi so motnje v "tkanini" čas-prostor, LIGO (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory) pa je največji detektor zanje na Zemlji.

O obstoju gravitacijskih valov so do zdaj našli le posredne dokaze. Nekatere binarne zvezde se namreč obnašajo natanko tako, kot napoveduje teorija - brez teh valov bi se drugače. Za to odkritje sta leta 1993 dva fizika že prejela Nobelovo nagrado. Poenostavljeno se da učinek gravitacijskih valov na "tkanino" prostor-čas primerjati z roko, ki potegne po vodni gladini.

Gomboc: Gre za pravi tehnološki čudež
Potrditev obstoja gravitacijskih valov je odkritje izjemnega pomena, saj je pokazalo, da je Einsteinova splošna teorija relativnosti pravilna - tako pri napovedi gravitacijskih valov kot tudi pri opisu črnih lukenj, je za STA poudarila znanstvenica Andreja Gomboc. Izmeriti tako majhna nihanja prostora se ji zdi pravi tehnološki čudež. Znanstveno je to odkritje po njeni oceni izjemnega pomena, saj je pokazalo, da je Einsteinova splošna teorija relativnosti pravilna. Poleg tega je prva detekcija 14. septembra 2015 razkrila še to, da v vesolju obstajajo pari črnih lukenj, kar so znanstveniki sicer domnevali, niso pa za to imeli dokazov.

Ob tem znanstvenica dodaja, da odkritje sicer nima neposrednega vpliva na vsakdanje življenje ljudi, seveda z izjemo navdušenja nad tako spektakularnimi uspehi pri tistih, ki se zanimajo za znanost, je pa po njeni oceni pomembno za razvoj znanosti, saj je bila neposredna detekcija gravitacijskih valov "sveti gral sodobne fizike že vrsto desetletij".

Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli britanski znanstveniki, ki delujejo v ZDA, David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi.

Teden podeljevanja nagrad
Ta teden bodo znani vsi letošnji dobitniki Nobela. V ponedeljek so nagrado za medicino prejeli ameriški znanstveniki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael Young za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti organizmov, znanim kot cirkadialni ritem. V sredo bodo podelili nagrado za kemijo, v četrtek za književnost, v petek za mir, v ponedeljek pa še za ekonomijo.