Američan George P. Smith ter Britanec Gregory P. Winter za prispevek k razvoju zelene kemične industrije.

Znanstveniki so "prevzeli nadzor nad evolucijo in jo uporabili za namene, ki človeštvu prinašajo največje koristi", so navedli na Švedski kraljevi akademiji znanosti. Tlakovali so pot k proizvodnji čistejših novih materialov in biogoriv ter k razvoju inovativnih terapij.

Frances H. Arnold nagrado prejme, ker je izvedla prvi nadzorovani razvoj encimov, to je proteinov, ki katalizirajo kemične reakcije. Te encime med drugim uporabljajo v proizvodnji biogoriv in zdravil, so sporočili na akademiji.

Smith je medtem razvil metodo predstavitev fagov, v okviru katere lahko bakteriofage uporabijo za razvoj novih proteinov. Bakteriofagi so virusi, ki zajedajo bakterije.

Winter je to metodo uporabil za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov. Danes tako proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo toksine in delujejo proti avtoimunskim boleznim, z njimi pa zdravijo tudi metastatske oblike raka.

Prejemniki nagrad šokirani
"Hvala vsem! Obožujem to razumevajočo družbo. Pretresena sem," je v tvitu zapisala 62-letna Arnoldova, ki je postala šele peta ženska z Nobelovo nagrado za kemijo. "Mislil sem, da gre spet za šalo," je dejal Smith. "Bil sem zgolj prava oseba v pravem trenutku," je dodal 79-letnik, ki je že v pokoju. Winter je medtem dejal, da je "šokiran in zadovoljen, vendar bolj šokiran". "Upam, da so pravilno izbrali," je dodal 67-letnik.

Jerala: Dosežki pomembni za farmacijo
Roman Jerala s Kemijskega inštituta je za STA pojasnil, da je nadzorovani razvoj proteinov – encimov ali protiteles – pomemben predvsem v kemični in farmacevtski industriji.

Z nadzorovanim razvojem encimov, ki ga je kot prva izvedla Arnoldova, pospešujejo naravni proces evolucije, pri čemer lahko v enem proteinu umetno ustvarijo mutacije na izbranih ali pa vseh aminokislinah v določenem proteinu. Gre za več milijonov oziroma milijard kombinacij. S cikličnim postopkom lahko znanstveniki izboljšujejo proteine in ustvarijo takšne, ki v naravi ne obstajajo.

Ena izmed vrst nadzorovanega razvoja proteinov je fagni displej, ki ga je razvil Smith. Za ta postopek je značilno, da na površini bakteriofaga – to je virusa, ki okuži bakterijo – predstavijo protein v več kopijah. Postopek omogoči, da se izbere fag, ki ima na površini protein oziroma protitelo, ki se najbolje veže na določen virus in ga nevtralizira. Protitelo lahko tako uporabijo za diagnostiko ali zdravljenje bolezni, kot je rak.

Evolucija encimov in fagni displej sta si, kot poudarja Jerala, zaslužila Nobelovo nagrado, ker gre za tehnologiji, ki sta se dokazali v preteklih desetletjih in se tudi veliko uporabljata.

Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu je ob tem opozoril, da znanstveniki še vedno ne razumejo, kako bi proteine umetno načrtovali, torej brez podlage naravnega procesa. Če bi sami znali dizajnirati najboljše proteine, bi namreč dizajnirali samo enega. Gre pa raziskovanje v smer, da bodo čez nekaj desetletij to počeli popolnoma racionalno.

Nagrado bodo podelili lanski prejemniki
Letošnjim prejemnikom bodo nagrado na tradicionalni slovesnosti 10. decembra podelili lanski prejemniki, trije znanstveniki, ki so Nobelovo nagrado prejeli za razvoj krioelektronske mikroskopije oziroma revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v raztopinah.

Frances Arnold bo prejela polovico finančne nagrade v višini devet milijonov švedskih kron (870.000 evrov), drugo polovico pa si bosta razdelila Smith in Winter.

Objave letošnjih nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike. V petek bodo tradicionalno objavili ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir. Prihodnji ponedeljek bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo. Nagrajenca za književnost letos zaradi spolnega škandala na Švedski akademiji izjemoma ne bodo razglasili.