Z uporabo pospeševalnika delcev, rentgenskih žarkov, visoko intenzivnih laserjev, diamantov in železovih atomov so francoski znanstveniki iz raziskovalnega centra CNRS ugotovili, da lahko temperatura Zemljinega jedra znaša tudi več kot 6.000 °C. To je okoli 1.000 stopinj več, kot so domnevali do zdaj, in tudi več, kot znaša temperatura Sončeve fotosfere (območje, kjer sevanje Sonca zaznamo kot svetlobo) – ta znaša približno 5.500 °C.
Ker doslej Zemljini sredici nismo prišli niti blizu, najgloblja vrtina je zgolj 12 kilometrov globoka, kar pomeni, da imamo do središča Zemlje še dobrih 6.359 kilometrov, so ocene njene temperature zgolj to. Znanstveniki CNRS-ja so namreč poskušali razmere v središču našega planeta poustvariti v laboratoriju.
S čim stisniti?
Najtežji del je bil poustvariti izjemen pritisk, ki vlada v jedru in ki ga znanstveniki ocenjujejo na 330 gigapaskalov ali 3,3-milijonkrat več, kot znaša atmosferski pritisk. V ta namen so ustvarili neke vrste primež iz konic dveh diamantnih glav, ki je z 220 gigapaskali zdrobil droben vzorec železa. Nato so vzorec segreli z laserji na 4.800 °C in s pomočjo rentgenskih žarkov opazovali, kako železo v teh izjemnih pogojih spremeni agregatno stanje.
Na koncu pa so znanstveniki podatke, ki so jih dobili pri pritisku 220 gigapaskalov, prenesli v okoliščine, kjer vlada pritisk 330 gigapaskalov. Končna ocena temperature na zunanji meji jedra Zemlje: 6.000 °C ± 500 °C.
Neposrednih posledic to odkritje za naše življenje (še) nima, vendar je prav temperaturna razlika med jedrom in plaščem gonilna sila velikih toplotnih premikov. Slednji skupaj z Zemljino rotacijo delujejo kot ogromen dinamo in proizvajajo planetovo magnetno polje. Novo spoznanje bo tako zagotovo koristilo vsem disciplinam, ki se ukvarjajo s preučevanjem Zemlje.