Univerza v Ljubljani vsako leto tradicionalni teden univerze odpre s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.

Brez raziskovalnih dosežkov, ki so rezultat novo ustvarjenega znanja, bi bila namreč univerza po mnenju rektorja univerze Igorja Papiča navadna šola, zato si z različnimi mehanizmi prizadevajo spodbuditi še več raziskovanja in doseči še bolj kakovostne rezultate, je poudaril rektor.

Slavnostni govornik dogodka, redni profesor in prodekan na Veterinarski fakulteti v Ljubljani Gregor Majdič je poudaril, da je znanost gonilo napredka in ravno znanosti se moramo zahvaliti za vse, kar nam je v preteklih stoletjih omogočilo, da danes živimo v ugodju.

Kritičen je bil do sodobne družbe, ki da vedno bolj dvomi o znanosti, medtem ko se politika do znanstvenikov obnaša vedno bolj mačehovsko. V Sloveniji se po njegovem mnenju premalo zavedamo pomena znanosti, kar se kaže tudi na področju financiranja. Kljub temu pa slovenski znanstveniki z odkrivanjem novega pomembno prispevajo k napredku družbe, je dejal Majdič.

Ljubljanska univerza, ki povezuje 23 fakultet in tri umetniške akademije, letos praznuje 98. obletnico ustanovitve. Je največja in najstarejša ter po mednarodno uveljavljenih lestvicah kakovosti tudi najvišje uvrščena slovenska univerza, saj sodi med 500 najboljših univerz sveta. Njen letni proračun znaša okoli tristo milijonov evrov, na njej pa študira okoli 40.000 študentov, piše STA.

Kako so izbirali
Deset del, ki so predstavljena v nadaljevanju, je izmed 39 predlogov članic Univerze v Ljubljani izbrala delovna skupina. Delovno skupino sestavljajo: Maja Bučar, Damjana Rozman, Marko Munih in Matjaž Krajnc. Pri izboru je komisija upoštevala predvsem znanstveno odličnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno, pri čemer je stremela k upoštevanju velikih razlik med vedami. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, koristnost uporabe in interdisciplinarnost. Komisija je vse predloge obravnavala enako, ne glede na to, kateri vedi pripadajo, in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne, je v pojasnilu zapisal Krajnc.
Video: Posnetek predstavitve dosežkov