"Primitivne oblike umetne inteligence, ki jih že imamo, so se izkazale za zelo koristne. A mislim, da bi lahko razvoj celovite umetne inteligence pomenil konec človeške rase. Ko bodo ljudje razvili umetno inteligenco, bo ta začela svoj razvoj in se z vedno večjo hitrostjo na novo določala," je v pogovoru za BBC izjavil legendarni profesor.

"Ljudje, ki so omejeni s počasno biološko evolucijo, se s tem ne bi mogli kosati in bi bili izpodrinjeni," je poudaril 72-letni Hawking, ki velja za enega izmed največjih še živečih umov znanstvenega sveta.

Ugodnosti sodobnih tehnologij
Hawking, ki je zaradi bolezni gibalnih nevronov obsojen na invalidski voziček, govori pa s pomočjo sintetizatorja govora, je sicer naklonjen ugodnostim, ki jih prinašajo sodobne komunikacijske tehnologije. Po lastnih besedah je bil eden izmed prvih, ki se je v njegovih zgodnjih letih priključil v medmrežje.

Kot je dejal, je medmrežje prineslo tako nevarnosti kot koristi. Pri tem je omenil svarilo novega vodje britanske varnostne agencije za elektronske komunikacije (GCHQ), češ da je svetovni splet postal poveljniški center za kriminalce in teroriste. "Spletna podjetja morajo storiti več za spoprijemanje z grožnjo, a to je težko storiti brez žrtvovanja svobode in zasebnosti," je povedal.

V torek je znanstvenik pokazal tudi nov sistem programske opreme, ki ga je razvil Intel in ki vključuje vnaprej predvidena besedila, kar mu omogoča hitrejše pisanje. Na spletu bo kot pomoč obolelim z boleznijo gibalnih nevronov na voljo januarja. Hawking pozdravlja izboljšave, a se je odločil, da ne bo zamenjal svojega glasu, ki zveni robotsko. Glas, ki ga uporablja, je bil sprva namenjen za telefonsko centralo.

"Glas je bil zelo jasen, čeprav rahlo robotski. Postal je moja zaščitna znamka in ne bi ga zamenjal za bolj naravno zveneči glas z britanskim naglasom. Kot so mi povedali, otroci, ki potrebujejo računalniški glas, želijo takega, kot je moj," je še dejal znanstvenik.