Pristojne organizacije so ob tej priložnosti pripravile številne objave in aktivnosti za dvig ravni javne obveščenosti o tej problematiki. Na točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, letos opozarjajo na problematiko spletnih prevar, zavajanj in neresničnih vsebin na spletu, ki imajo negativen vpliv na mladostnike.

Posebno pozornost letos posvečajo problematiki idealiziranih objav na družabnih omrežjih. Predvsem za mladostnike so eden izmed problematičnih primerov namensko predelane in grafično spremenjene fotografije in video posnetki.

"Vplivneži se skušajo vedno predstaviti na način, ki privabi čim več sledilcev. Prizori na fotografijah in posnetkih so zelo pogosto načrtovani do zadnje podrobnosti, posneti s strani profesionalnih ekip in močno računalniško obdelani. Tako se vplivnež predstavi, kot da živi bolj ali manj idealno življenje," navajajo v Safe.si. Ob tem opozarjajo, da zaradi nedoseganja teh lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne spletne objave, mladostniki postanejo obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni z lastnim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.

Slaba samopodoba in psihološke težave

Psihološke težave zaradi slabe samopodobe pa niso edini negativni učinek interneta na mladostnike. Nekatere spletne vsebine, predvsem pa odnosi na spletu, jih potrejo, razjezijo, spravijo v slabo voljo. Mladi živijo pod pritiskom, da nekaj zamujajo, če niso neprestano na tekočem z vsem, kar vrstniki objavljajo na spletu, ter da morajo tudi sami objavljati podrobnosti iz svojih življenj. To pa lahko zaradi zaletavosti vodi v neustrezne odzive, ki se včasih končajo tudi z različnimi oblikami spletnega nasilja, poudarjajo v Safe.si.

Zaščitimo svojo zasebnost

Na Statističnem uradu RS (Surs) pa so ob svetovnem dnevu pripravili nabor podatkov o zaščiti zasebnosti in srečevanju z neresničnimi informacijami na internetu med mladimi v Sloveniji. V prvem četrtletju 2021 je bilo med prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 74 let, 89 odstotkov takih, ki so v zadnjih treh mesecih uporabljali internet. Med mladimi od 16 do 24 let jih je bilo 98 odstotkov. V tem obdobju je internetne novice, časopise ali revije bralo 66 odstotkov mladih, pri čemer jih je 91 odstotkov uporabljalo družbene medije.

Neresnične informacije

Z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino se je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih srečalo skoraj sedem od 10 mladih. 54 odstotkov mladih, ki so videli neresnično informacijo, je na različne načine preverilo njeno resničnost, in sicer jih je 45 odstotkov zadevo preverilo na drugih straneh na spletu, 27 odstotkov pa jih je uporabilo neinternetne vire. Nekaj manj kot polovica (46 odstotkov) pa torej resničnosti informacij ni preverila, največkrat zato, ker so že vnaprej vedeli, da je informacija ali njen vir nezanesljiv, navajajo na Sursu.

Vse od leta 2004

Dan varne rabe interneta je evropska mreža informacijskih centrov Insafe prvič zaznamovala leta 2004, odtlej pa je prerasel evropske meje in ga zdaj zaznamujejo že v okoli 140 državah po svetu. Od leta 2005 v mreži sodeluje tudi Safe.si.

Aktivnosti na tem področju podpira tudi Evropska komisija, kjer so zapisali, da je evropska strategija za boljši internet za otroke iz leta 2012 v večini držav EU-ja spodbudila ukrepanje na področjih, kot so lažne novice, spletno nadlegovanje ali izpostavljenost nevarnim vsebinam. Komisija bo letos spomladi predlagala novo strategijo za spodbujanje digitalnih spretnosti in udeležbe otrok ter krepitev njihovih pravic na spletu.