2MASS J2126, kot ga vidi vizualni umetnik. Objekt naj bi vseboval do 15 mas Jupitra, kar pomeni, da bi skoraj lahko postal zvezda rjava pritlikavka. Foto: University of Hertfordshire/Neil Cook
2MASS J2126, kot ga vidi vizualni umetnik. Objekt naj bi vseboval do 15 mas Jupitra, kar pomeni, da bi skoraj lahko postal zvezda rjava pritlikavka. Foto: University of Hertfordshire/Neil Cook

Planet očitno ni tako osamljen, kot so sprva mislili, saj je očitno v oddaljenem razmerju.

Niall Deacon, prvi avtor
2MASS J2126, TYC 9486-927-1
Dejanska fotografija obeh objektov. S puščico je označena smer njunega gibanja. Foto: 2MASS/S. Murphy/ANU.

Oba objekta sta bila znana že dalj časa, toda astronomska srenja do zdaj ni točno ugotovila, kaj točno sta in kam sta namenjena. S tem se je zadnjih nekaj let ukvarjala mednarodna skupina astronomov iz ZDA, Velike Britanije in Avstralije. Ugotovila je, da imata zelo "oddaljeno razmerje", so sporočili z Royal Astronomical Societyja.

Vse skupaj je v domači Galaksiji, 104 svetlobna leta stran od Sončnega sistema, kar je relativna soseščina. Tamkajšnje dokaj mlade zvezde TYC 9486-927-1 astronomom do zdaj ni uspelo povezati z nobeno skupino tovrstnih objektov. Prav tako so imeli težave z bližnjim objektom 2MASS J2126, odkritim pred osmimi leti. Še do pred kratkim so bili prepričani, da gre za puščavniški planet, tavajoči planet brez matične zvezde.
Tovrstni izobčenci sicer niso redkost, prvega so potrdili pred štirimi leti.

Vprašanje objekta 2MASS J2126 so razrešili z raziskavo, ki je objavljena v znanstveni publikaciji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
Bilijon kilometrov do prvega soseda
Izkazalo se je, da osamljeni planet ni tako osamljen. Sodeč po raziskavi, okoli zvezde kroži pri oddaljenosti 7.000 astronomskih enot. To je približno bilijon oziroma tisoč milijard kilometrov.

Za primerjavo: Pluton je od Sonca v povprečju oddaljen 40 AU-jev, ta trenutek od Sonca najbolj oddaljen (znani) pritlikavi planet V774104 103 AU-je, medtem ko naj bi domnevni Planet devet odpotoval do največ 1.200 AU-jev stran.
"To je najširši planetarni sistem do zdaj, pri čemer oba člana poznamo že osem let. Toda nihče para ni povezal," je izjavil Niall Deacon z Univerze v Hertfordshiru, glavni avtor.
Dolga leta
Eksoplanet 2MASS J2126 svojo zvezdo obkroži le enkrat na 900.000 let. Njegovo starost so ocenili med 10 milijoni in 45 milijoni zemeljskih let, kar pomeni, da je v tem času opravil največ 50 orbit. Oziroma, hipotetični trdoživi Nezemljani na njegovem površju bi bili stari le pet desetletij, svoje zvezde pa na nebu ne bi videli kot mi Sonce, temveč kot mi vidimo zvezde. Možnost razvoja še tako eksotičnih oblik življenja je sicer neobstoječa. Njegovo temperaturo na površini so namreč ocenili na več kot 1.500 stopinj Celzija.
Maso planeta so postavili med 11 in 15 masami Jupitra, kar ga uvršča nekje med planete in rjave pritlikavke.

Odprto ostaja vprašanje, kako je lahko tako ogromen planetarni sistem nastal in ostal. Če bi tako kot planeti Osončja izviral iz protoplanetarnega diska, bi moral ta biti res ogromen, da bi tudi na taki oddaljenosti bilo na voljo dovolj snovi za grajenje masivnih kep.




Planet očitno ni tako osamljen, kot so sprva mislili, saj je očitno v oddaljenem razmerju.

Niall Deacon, prvi avtor