1. MVP: Sripočka, Meierjeva in Morgan so se vrnili na Zemljo

Konec še ene odprave na MVP. Vse skupaj se bo predvidoma končalo nekoč v tem desetletju. Foto: Nasa
Konec še ene odprave na MVP. Vse skupaj se bo predvidoma končalo nekoč v tem desetletju. Foto: Nasa
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

V petek ob 3.53 se je z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) odklopilo plovilo Sojuz MS-15 in dobre štiri ure pozneje pristalo v bližini kazahstanskega mesta Jezkazgan, sporočajo z ruske vesoljske korporacije Roskozmos. Iz Sojuza so živi in zdravi izstopili Oleg Sripočka (Roskozmos), Andrew Morgan in Jessica Meir (Nasa). S tem se je končala 62. odprava na Mednarodno vesoljsko postajo. Nasa je ob tem pripravila ličen povzetek odprave – predvsem z znanstvenega vidika.

Morgan je bil v orbiti 272 dni, Meierjeva in Sripočka pa 205.

Video 1: Posnetek odklopa

Video 2: Posnetek vrnitve

Crew Dragon je dobil datum. Foto: SpaceX
Crew Dragon je dobil datum. Foto: SpaceX

Zdaj je na MVP-ju 63. odprava, ki ji poveljuje Christoper Cassidy (Nasa), v njej sta še Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner (oba Roskozmos).

Predvidoma 27. maja se jim bodo pridružili astronavti s SpaceX-ovega Crew Dragona.

Video 3: Če koga zanima, je Esa objavila enourno videopredstavitev notranjosti, nastalo že pred časom.


2. Rogozin ZDA obtožil dampinga

Rogozin na sestanku s Putinom. Ta fotografija je sicer nastala lani. Foto: AP Photo/Alexei Nikolsky
Rogozin na sestanku s Putinom. Ta fotografija je sicer nastala lani. Foto: AP Photo/Alexei Nikolsky

Vodja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin je ZDA in ameriško raketno industrijo obtožil dampinga. To je storil na sestanku s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom. Za prepis pogovora je poskrbel Roskozmos, o njem poroča tudi TASS.

Predsedniku je na kratko predstavil stanje ruske raketne industrije. Poudaril je, da skupno število izstrelitev narašča. Lani so izstrelili 25 raket, četrtino več kot leta 2018. Letos jih načrtujejo še več, 33. Devet jih je sicer v nevarnosti zaradi prisilne poravnave podjetja OneWeb, ki morda ne bo nadaljevalo gradnje satelitskega omrežja za dostop do medmrežja.

Rogozin je v nadaljevanju poudaril, da se je ruski delež trga srednjih in težkih raket zvišal na 41 in 21 odstotkov. Ker si želi delež še povečati, bo Roskozmos poskušal cene izstrelitev znižati za celih 30 odstotkov.

"Predlagan cenovni načrt je pravzaprav odziv na damping. Izvajajo ga ameriška podjetja, ki so financirana iz proračuna ZDA. Na primer: če SpaceX postavi tržno ceno na 60 milijonov dolarjev, Nasa za taisto storitev plača od 50 do 300 odstotkov več," je izjavil Rogozin.

Še ostrejše besede je zapisal na Twitterju: "V tem sta ves cinizem in dvoličnost naših nasprotnikov. Namesto poštene tekme na trgu vesoljskih izstrelitev lobirajo za sankcije proti nam in nekaznovano izvajajo damping. In ko jih vprašajo za realno ceno njihovih storitev, zardijo in se umaknejo."

Vodja SpaceX-a Elon Musk se je na to odzval na Twitterju: "Rakete SpaceX so 80-odstotno znova uporabne, njihove ničodstotno. V tem je težava."

Rogozin pa je Musku odvrnil, da njegovih nasvetov ne potrebuje, poroča Ria.

Sorodna novica Rusija Združenim državam Amerike: Do ISS-ja lahko pridete s trampolinom

Sicer drži Rogozinova navedba, da SpaceX doslej ni javno in transparentno predstavil, koliko dejansko prihrani pri večkratni uporabi raket.

Rogozin je znan po nekoliko bolj političnem in ostrejšem nastopanju. Že pred prihodom na vrh Roskozmosa je denimo ZDA pozval, naj svoje astronavte na MVP pošiljajo s trampolinom. To je storil ob uvedbi sankcij zaradi dogajanja v Ukrajini, kritično oz. ostrejšo držo pa nadaljuje še danes.

Ustavitev proizvodnje raket Sojuz 2

Vodja Vesoljsko-raketnega središča Progres Baranov pa je v pogovoru s Putinom razkril, da so zaradi epidemije ustavili proizvodnjo raket Sojuz 2. Z njimi med drugim pošiljajo ljudi in tovor na MVP. A nič ne de, ker jih imajo po skladiščih že 52, je poudaril.

Po Rogozinovih navedbah je v ruski vesoljski industriji trenutno 30 potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom.

RocketLab v zelje ArianeSpaceu

In ko smo že pri večkratni uporabi raket, na vidiku je novozelandsko podjetje, ki se trudi v tej smeri. To je Rocket Lab, ki se specializira za lahki tovor. Posledično je njihova raketa Electron razmeroma lahka, kar jim omogoča drugačen pristop do recikliranja. Medtem ko SpaceX-ova prva stopnja pristane s pomočjo motorjev, Rocket Labova med padanjem odvrže padalo, nato jo ujame helikopter. Prejšnji teden so načrt uspešno preizkusili, poroča SpaceFlightNow. Posnetek spodaj.

Da gre za resnega tekmeca na trgu, kaže pogodba z japonskim podjetjem Synspective, poroča Ars Technica. Zanjo bo še letos popeljal 150-kilogramski satelit v geosinhrono orbito. To bi morala opraviti evropska raketa Vega podjetja ArianeSpace. A ker izstrelišče Kourou stoji, na ponovni polet Vege po lanski eksploziji pa se še pripravljajo, Japonci očitno ne vidijo več smisla v čakanju. Rocket Lab je uspešno skočil v zelje ArianeSpaceu.


3. Crew Dragon bo poletel predvidoma 27. maja

Vesoljska kapsula prihodnje generacije, Crew Dragon. Foto: SpaceX
Vesoljska kapsula prihodnje generacije, Crew Dragon. Foto: SpaceX
Sorodna novica Foto: Atlantis se je še zadnjič združil z Mednarodno vesoljsko postajo

Že več mesecev so krožile domneve, da bo prva izstrelitev Crew Dragona (SpaceX) s posadko izvedena v drugi polovici maja, zdaj je to potrjeno. Nasa je sporočila, da bo Zmaj poletel predvidoma 27. maja ob 22.32 po našem času. Rok se lahko še zamakne zaradi epidemije novega koronavirusa, pa tudi zaradi nekaj nalog, ki jih mora SpaceX v vmesnem času še opraviti, denimo preizkus padal, poteka tudi preiskava nedavne odpovedi motorja Merlin, ki se uporablja na raketi Falcon 9.

Po načrtu bodo uporabili staro ploščad 39A na Floridi, od koder so vzletale odprave Apollov in tudi Space Shuttli.

To bo prva izstrelitev astronavtov z ameriških tal po upokojitvi Space Shuttlov leta 2011.

Astronavta bosta Robert Behnken in Douglas Hurley.

Dogodka imata zanimivo povezavo. Prav Hurley je letel na zadnji misiji vesoljskega čolnička na Mednarodno vesoljsko postajo. Takrat je bil pilot Atlantisa (povezava desno). Tudi Behnken je veteran več odprav na Space Shuttlih.

Še naprej tudi na Sojuzih
Od leta 2011 do danes se na MVP potuje izključno v ruskih Sojuzih.

Vzpostavitev domačih zmožnosti še ne pomeni, da bodo ZDA popolnoma opustile Sojuze. Nasprotno, še naprej bodo občasno kupovale vozovnice v ruskih vesoljskih ladjah.

V ameriški javnosti in politiki je pogosto zaznati nezadovoljstvo, češ da se Rusom vozovnice na Sojuzih preplačuje. Pravnica pri Nasi Rebecca Bresnik pa je pred kratkim takšne domneve v pogovoru za MMC zavrnila: "Marsikdo misli, da so ta pogajanja trda in da Rusi stalno višajo ceno, da bi od nas izsesali čim več denarja. Ne, zavedajo se, da moramo sodelovati. Cena se sčasoma res viša, a pretežno sledi inflaciji. Malo je barantanja."


4. Musk: Starship uničen zaradi človeške napake

Uničeni Starship SN3. Foto: NasaSpaceFlight/Posnetek zaslona
Uničeni Starship SN3. Foto: NasaSpaceFlight/Posnetek zaslona

Na začetku meseca je bil na testu uničen še en SpaceX-ov Starship (poglavje 4). Prototip vesoljske ladje SN3 se je med preizkušanjem odpornosti proti visokemu tlaku najprej povlekel skupaj, nato pa se sesedel. To je bil že četrti propadli poskus gradnje Starshipa.

Vsaj tokrat ni bila kriva oprema, temveč človeški dejavnik, je po poročanju NasaSpaceFlighta zatrdil Elon Musk. Zaradi napake v organizaciji so preizkus izvedli napačno. Zgornji rezervoar so polnili, v spodnjem pa je bil tlak premajhen in ni zmogel vzdržati teže, ki se je nabirala zgoraj, zato se je struktura sesula.

SpaceX bo tako nadaljeval gradnjo SN4 brez sprememb v konstrukciji.


5. Odkrit še en Zemlji podoben planet

Tako bi lahko bili videti površje in nebo planeta Kepler 1649c. Njegova zvezda je rdeča pritlikavka, zato je nebo bolj rdečkasto. Rdeče pritlikavke so dolgoročno zelo stabilne, a tudi znane po občasnih močnih izbruhih, kar je lahko slabo za ozračja in morebitno življenje okoliških planetov. Foto: NASA/Ames Research Center/Daniel Rutter
Tako bi lahko bili videti površje in nebo planeta Kepler 1649c. Njegova zvezda je rdeča pritlikavka, zato je nebo bolj rdečkasto. Rdeče pritlikavke so dolgoročno zelo stabilne, a tudi znane po občasnih močnih izbruhih, kar je lahko slabo za ozračja in morebitno življenje okoliških planetov. Foto: NASA/Ames Research Center/Daniel Rutter
Primerjava velikosti, levo Zemlja, desno Kepler-1649c. V sistemu je še en planet, vendar kroži zelo blizu zvezde in je zagotovo prevroč. Foto: NASA/Ames Research Center/Daniel Rutter
Primerjava velikosti, levo Zemlja, desno Kepler-1649c. V sistemu je še en planet, vendar kroži zelo blizu zvezde in je zagotovo prevroč. Foto: NASA/Ames Research Center/Daniel Rutter

Znanstveniki so v podatkih starega teleskopa Kepler zaznali signal še enega zunajosončnega planeta. Ta, kot trdijo, je od vseh Keplerjevih najbolj Zemlji podoben tako po velikosti kot temperaturi. Imenuje se Kepler 1649c. Je 300 svetlobnih let stran. Za šest odstotkov je večji od Zemlje. Od zvezde prejema 75 odstotkov obsevanosti Zemlje, zato je tam najbrž malo hladneje, a še vedno podobno nam. Matična zvezda je sicer rdeča pritlikavka in torej od Sonca precej drugačna. 1649c okoli nje kroži precej blizu, njegovo leto znaša 19,5 Zemeljskega dne.

Zvezde rdeče pritlikavke so najpogostejše v domači galaksiji (osvetju), zato so kamniti planeti pri njih še posebej privlačni za preučevanje. Foto: NASA/Ames Research Center/Daniel Rutter
Zvezde rdeče pritlikavke so najpogostejše v domači galaksiji (osvetju), zato so kamniti planeti pri njih še posebej privlačni za preučevanje. Foto: NASA/Ames Research Center/Daniel Rutter

Seveda je o planetu veliko več neznanega kot znanega, izračuni dajejo zelo široke razpone izidov in sklepanje o morebitni primernosti za življenje bi bilo preuranjeno. Spada pa Kepler 1649c med obetavnejše eksoplanete in bo zagotovo predmet opazovanj prihodnjih, zmogljivejših teleskopov. Kepler je sicer v pokoju.


6. Cheops uradno začel z opazovanji

Tako si Cheops v orbiti predstavlja umetnik. Foto: NASA’s Goddard Space Flight Center/Scott Wiessinger
Tako si Cheops v orbiti predstavlja umetnik. Foto: NASA’s Goddard Space Flight Center/Scott Wiessinger

K sreči je prav te dni začel delovati en tak teleskop prihodnje generacije. Novi Cheops je prestal vse začetne preizkuse v orbiti in začel znanstveni del misije, sporočajo iz Evropske vesoljske agencije.

Prvi Cheopsov posnetek. Na njem je zvezda HD 70843, 170 svetlobnih let stran. Namenoma je zamegljena, to je bistvo Cheopsove strategije, da svetlobo zvezde razleze na več pik fotografije.  Foto: ESA/Airbus/CHEOPS Mission Consortium
Prvi Cheopsov posnetek. Na njem je zvezda HD 70843, 170 svetlobnih let stran. Namenoma je zamegljena, to je bistvo Cheopsove strategije, da svetlobo zvezde razleze na več pik fotografije. Foto: ESA/Airbus/CHEOPS Mission Consortium

Cheops je bil na raketi Sojuz-Fregat izstreljen decembra lani (poglavje 2). Odtlej kroži okoli Zemlje na oddaljenosti 715 kilometrov. Vmesne tri mesece so inženirji izkoristili za preizkušanje sistemov in nazadnje tudi poglavitnega instrumenta, teleskopa samega. Začenši s februarjem je 47 dni zrl v isto zvezdo na nebu (HD 70843) in jo posnel vsakih 30 minut. Nato je opazoval še dve dodatni zvezdi z že potrjenimi eksoplaneti.

Oprema se je izkazala bolje od pričakovanj, pravijo v ESI.

Cheops tako zdaj uradno strmi v zvezde z že odkritimi zunajosončnimi planeti in poskuša iz njih izviti še neznane lastnosti, še posebej premer. Če poznaš premer planeta in obenem maso, lahko izračunaš gostoto, sklepaš o sestavi in tudi razmerah na površju.

Cheops išče senco, ki jo eksoplanet proti nam vrže, ko iz našega zornega kota preči ploskev zvezde. To počne z "doslej še nezaznano natančnostjo", pravijo v ESI.

1,5-metrska naprava bo delovala predvidoma do leta 2023 in podrobno preučila najmanj 400 tarč.

Video: Esin pojasnilnik


7. Najsvetlejša do zdaj posneta supernova?

Tako si supernovo predstavlja umetnik. Supernova je eksplozija zvezde na koncu njene življenjske poti. Foto: Northwestern University/Aaron Geller
Tako si supernovo predstavlja umetnik. Supernova je eksplozija zvezde na koncu njene življenjske poti. Foto: Northwestern University/Aaron Geller

Objava je v Nature Astronomy.

Mednarodna skupina astronomov pod vodstvom Univerze v Birminghamu je naračunala, da je supernova SN2016aps najsvetlejša in najmasivnejša med vsemi do zdaj posnetimi.

SN2016aps so prvič zaznali leta 2016 prek sistema Pan-STARRS in jo v naslednjih dveh letih opazovali z drugimi teleskopi, med drugim s Hubblom, vse dokler ni upadla do enega odstotka prejšnje svetlosti.

Medtem ko običajna supernova vsebuje od osem do 15 mas Sonca, tokratna obsega od 50 do 100 mas Sonca.

Sprostila je najmanj dvakrat več energije in svetlobe kot katera koli supernova do zdaj, trdijo v Birminghamu.

Domnevajo, da gre za dve masivni zvezdi, ki sta se pred eksplozijo združili.



8. Zakaj ima vesolje snov? Nevtrini prišepetavajo odgovor.

Podzemeljski eksperiment Super-Kamikokande, kjer iščejo sledi nevtrinov. Na fotografiji ga polnijo z vodo. Foto: Super-Kamiokande
Podzemeljski eksperiment Super-Kamikokande, kjer iščejo sledi nevtrinov. Na fotografiji ga polnijo z vodo. Foto: Super-Kamiokande

Na začetku časa sta bila snov in protisnov (antimaterija). Ob stiku sta druga drugo uničili, za seboj puščajoč le svetlobo. Razlog, da nam poznano vesolje s snovjo obstaja, je manjše neravnovesje med snovjo in protisnovjo na začetku. Snovi je bilo malce več, ostala je in zadeve so se odvrtele vse do nas, ki zremo v zaslone. Takšen je kratek povzetek našega poznavanja zgodovine vesolja.

Znanstvenike že dolgo tare vprašanje, kako se je lahko to zgodilo. Od kod neravnovesje?

Veliko praznine in primerjalno malo nam dobro poznane snovi. Lahko je tudi ne bi bilo. Foto: Nasa/Esa
Veliko praznine in primerjalno malo nam dobro poznane snovi. Lahko je tudi ne bi bilo. Foto: Nasa/Esa

Drobec odgovora je prispevala mednarodna skupina T2K. Našla je neravnovesje v vedenju med nevtrini in protinevtrini, ki bi lahko nekaj prispevalo k širši sliki.

Raziskava je objavljena v reviji Nature, sporočilo za javnost pa prihaja iz londonskega Imperial Collegea.

Vsak osnovni delec ima po standardnem modelu tudi svoj protidelec. Med osnove delce spada tudi nevtrino. Deli se na tri vrste, elektronski, mionski in tauonski. Razdelitev pa je zabrisana, ker se posamezni nevtrino lahko prelevi skozi postopek oscilacije. Mionski nevtrino lahko mirno brzi po vesolju in naslednji trenutek je že elektronski. Kot bi proti nam vozil fiat, za ovinkom pa bi bil že opel. Isto velja za nevtrinovega kolega antinevtrin; tudi ta se deli na tri okuse in jih menjuje. Vse to je že znano.

V raziskavi so se nevtrini pogosteje prelevili kot protinevtrini. Z besedami Patricka Dunna z Imperial Collegea: "Naračunali smo več kot 95-odstotno gotovost, da se nevtrini in protinevtrini vedejo drugače. To je že samo po sebi vroča novica."

Kljub temu je Dunn previden. Opravljene meritve so omejene niti ne poznajo dejanskega obsega razlike.

Poleg tega so razlike v vedenju snovi in njene protisnovi našli pri nekaterih drugih osnovnih delcih in so bile premajhne, da bi lahko razložile današnje stanje vesolja. Morda bo enako pri nevtrinih. Treba bo raziskovati naprej.

Sorodna novica Polje Čerenkovih teleskopov bo največji observatorij za svetlobo gama

Nevtrini so za našo intuicijo čudni. Vsak trenutek jih bilijone potuje skozi naša telesa, pa jih še opazimo ne. Ker so nevtralni, nemoteno potujejo skozi našo barionsko snov. Večino jih dobimo iz Sonca, kjer nastajajo v postopku zlivanja atomskih jeder, včasih pa k nam prišvignejo iz oddaljenih prostranstev, če npr. eksplodira kakšna supernova.

Ker se tako rekoč ne zmenijo za našo snov, jih je zelo težko opazovati in preučevati. To znanost počne posredno, skozi t. i. zaznavnike pojava Čerenkova. Nevtrini zelo poredko, a včasih vendarle trčijo neposredno v jedro kakšnega atoma. Pri tem prasne naelektren delec (elektron), ki gre svojo pot. Če se je prisiljen prebijati skozi neki medij, denimo led ali tekočo vodo, lahko znanstveniki to izkoristijo v svoj prid. Namreč če elektron skozi medij potuje hitreje kot svetloba, se upočasni, izgubi nekaj energije in odda foton svetlobe. In tega lahko zaznamo.

Sorodna novica Novo odkritje: izbruh supermasivnega blazarja z nevtrini, sodeluje tudi goriška univerza
Vzorec zaznave nevtrinov v Kamiokandeju. Foto: T2K
Vzorec zaznave nevtrinov v Kamiokandeju. Foto: T2K

Pri pričujoči raziskavi so uporabili 40 krat 40 metrov velik bazen visoko prečiščene vode, ki leži kilometer pod tlemi Japonske. Gre za eksperiment Super Kamiokande. Skozi bazen letijo nevtrini, sporadično reagirajo z vodo, fotone pa lovijo detektorji na robovih.

Nekaj sto kilometrov stran na Japonskem je pospeševalnik delcev J-PARC. Tam so ustvarjali žarek nevtrinov in ga usmerili proti bazenu, nevtrini so se zlahka prebili skozi tla, posebna povezava sploh ni bila potrebna.

J-PARC-u so ustvarili žarek nevtrinov točno določenega okusa, v Super Kamiokandu pa gledali, ali se je okus spremenil. Kot rečeno, nevtrini so se spreminjali bolj voljno od protikolegov – in to je morda del odgovora na vprašanje, zakaj imamo v vesolju nam poznano snov.


9. FOTO: Černobilski požar iz vesolja

Gašenje požara v bližini černobilske jedrske elektrarne. Foto: Reuters
Gašenje požara v bližini černobilske jedrske elektrarne. Foto: Reuters
Sorodna novica Požar v Černobilu bi lahko razkril radioaktiven pepel v zemlji

Pred dobrima dvema tednoma je v bližini jedrske elektrarne Černobil izbruhnil požar. Plameni se širijo po t. i. prepovedanem območju, predvsem po gozdovih. Pristojni se bojijo, da bo na dan prišla radioaktivna plast pepela, dim pa bi ga lahko ponesel v zrak in daleč stran. Radioaktivnost se je v okolici dejansko povišala. Ta teden so sicer gasilci požar spravili pod nadzor, niso pa ga še pogasili. Pravijo, da jedrska elektrarna ni ogrožena.

Seveda so se zadeve lotili sateliti. Med njimi je evropski Copernicus-Sentinel-2, ki površje fotografira, pa tudi preučuje v drugih delih spektra elektromagnetnega valovanja. Podrobnosti so na voljo tukaj, spodaj pa še tri podobe.

GIF-animacija: Požar v bližini černobilske elektrarne 7. in 12. aprila. Foto: Copernicus Sentinel data (2020), processed by ESA, CC BY-SA 3.0 IGO
GIF-animacija: Požar v bližini černobilske elektrarne 7. in 12. aprila. Foto: Copernicus Sentinel data (2020), processed by ESA, CC BY-SA 3.0 IGO
Požgano območje. Foto: Copernicus Emergency Management Service
Požgano območje. Foto: Copernicus Emergency Management Service
Požgano območje z rumeno, rdeče lise so poseljene. Foto: Copernicus Emergency Management Service
Požgano območje z rumeno, rdeče lise so poseljene. Foto: Copernicus Emergency Management Service


10. SKOK V ZGODOVINO: 108 minut, ki so pretresle svet

Vesoljska ladja Vostok 1 med pripravami za namestitev v raketo. Foto: AP Photo/Tass
Vesoljska ladja Vostok 1 med pripravami za namestitev v raketo. Foto: AP Photo/Tass

12. aprila 1961 je Sovjetska zveza izstrelila vesoljsko ladjo Vostok s kozmonavtom Jurijem Gagarinom. Postal je prvi človek v vesolju in orbiti Zemlje. Polet je trajal 108 minut in pretresel svet. Sovjetska zveza je močno povedla v vesoljski tekmi z ZDA. Te tedaj niso mogle spraviti človeka niti v vesolje, kaj šele v orbito okoli Zemlje. Gagarin je s skoraj dveurnim poletom tudi nekoliko olajšal strahove medicinske stroke, da človek morda ni zmožen delovanja v mikrotežnosti.

12. april je tako mednarodni dan letenja in kozmonavtike, sporoča Roskozmos.

Video: Izseki izstrelitve in poleta

Na vidiku

23. april - Falcon 9 - Starlink - Florida

Na vidiku

25. april - Sojuz-2.1a - Progres MS-14 - Bajkonur

-