Začasni stolpi služijo ognjenim mravljam kot zavetje, dokler si znova ne naredijo podzemnega gnezda, poroča New Scientist. Craig Tovey je s kolegi z Georgia Tech pomotoma posnel ognjene mravlje, potem ko so stolp že postavile. Misleč, da je struktura statična, je ob pregledu posnetka ugotovil, da je vse prej kot to.

Teža mravelj na vrhu strukture namreč pritiska navzdol, tako da se notranja struktura neprestano poseda, mravlje pa po zunanji strani neprenehoma plezajo navzgor in tako ohranjajo obliko stolpa. Za raziskovalce je tu zlasti fascinatno skupinsko vedenje. Čeprav nobena od mravelj ni jasen vodja, s preprostimi pravili vedenja skupina poskrbi, da se stolp ne poruši.

Razumevanje, kako lahko mravlje tako delujejo brez nekega osrednjega nadzora, bi bilo zelo koristno za inženirje robotike. Tako bi se lahko med seboj povezalo več majhnih robotov pri reševalnih akcijah, npr. po požaru ali potresu, ki bi se lahko prebijali skozi majhne reže in si dajali napotke, kako premagovati ovire.