Digitalna preobrazba na vseh področjih je v času pandemije postala nuja, ne samo potreba, so poudarili na odprtju mednarodne znanstvene konference o digitalni transformaciji v znanosti, izobraževanju in umetnosti, ki poteka v organizaciji Alme Mater Europaea iz Maribora.

Zavedanje o vlogi digitalne transformacije ni novo, vendar pa ga je pandemija covida-19 še pospešila, je v videonagovoru dejala evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel. Digitalizacija po njenih besedah spreminja pravila igre v znanosti, raziskovalci morajo svoje področje dela razširiti z veščinami s področja digitalizacije. Kot je poudarila komisarka, je v izobraževanju potrebno vlaganje v opremo in usposabljanje učiteljev. Na področju kulture pa je poudarila pomen sodelovanja s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami. Odločena je, da se bo krepitev digitalne transformacije nadaljevala na vseh treh področjih.

Komisarka je predstavila tudi nov evropski akcijski načrt, ki naslavlja potrebe izzivov digitalizacije in nudi ambiciozen načrt ukrepov za prihodnost. Evropska komisija je s tem namenom ustanovila evropsko vozlišče za digitalno izobraževanje, ki bo sestavljeno iz mreže nacionalnih svetovalnih služb za digitalno izobraževanje. Kot del ukrepov za prihodnost digitalnega izobraževanja je komisarka omenila še pomen povezovanja na področju visokega šolstva in visokošolskih ustanov, kakršno je Evropsko digitalno univerzitetno mesto (Eduyct) in druge visokošolske evropske povezave. “Treba je promovirati in spodbujati tudi digitalno pismenost in pomagati ljudem dvigniti digitalno znanje iz osnovne na višjo raven,” je poudarila.

Pahor: Digitalizacija ni več izbira, ampak nuja

Predsednik republike Borut Pahor je v posnetem nagovoru poudaril, da je treba imeti vseskozi v mislih človečnost. Kot je dejal, je pandemija covida-19 v središče pozornosti postavila človeka, hkrati pa je prinesla nesluten razvoj digitalizacije. V letu dni se je po njegovih besedah zgodila izjemna sprememba, po kateri digitalizacija ni več le izbira, ampak nuja. V tehnologiji, izobraževanju in umetnosti pomeni nov razvojni izziv, je dejal in poudaril, da je treba najti pravo ravnotežje med družbenim in tehnološkim razvojem. Spremembe je treba vnašati v korist družbe ‒ treba je iskati rešitve in dobre prakse, hkrati pa biti pozoren na pasti, ki jih prinaša tehnologija, je posvaril.

Pahor je poudaril tudi pomen avtonomnosti univerz. “Samo avtonomna univerza je lahko prostor znanstvenega udejstvovanja, kritične družbene razprave in intelektualnega razvoja. Zaradi svojih posebnosti mora univerzitetno okolje spodbujati upor duha, kritično mišljenje in znanstveno svobodo. Družba, z njo pa politika, morata ob upoštevanju tradicije akademske avtonomije, ceniti, ohranjati in krepiti samostojno in neodvisno znanstveno in pedagoško delo ter raziskovalno odločnost,” je dejal predsednik.

Slavinec: "Kar je bilo še nedavno znanstvena fantastika, je danes resničnost"

Da brez razvoja digitalizacije ne gre več naprej, je prepričan tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Digitalna preobrazba po njegovih besedah spreminja vse vidike dela in življenja. "Kar je bilo še nedavno znanstvena fantastika, je danes resničnost," je dejal. Zagotovil je, da bo ministrstvo preučilo ugotovitve s konference in jih upoštevalo pri svojem delu.

Na konferenci, ki bo potekala digitalno do 19. marca, bodo denimo iskali rešitve za izzive digitalizacije na področju izobraževanja. Sodelovalo bo več kot 500 udeležencev iz 30 držav.