Zgodba se je začela z republikanskim kongresnikom Mikom Turnerjem, predsednikom odbora za obveščevalne dejavnosti. V sredo je objavil skrivnostno sporočilo za javnost: "Odbor za obveščevalne dejavnosti je vse predstavnike kongresa seznanil z informacijami, povezanimi z resno grožnjo nacionalni varnosti." Turner je predsednika ZDA Joeja Bidna pozval, naj umakne stopnjo tajnosti z omenjenih dokumentov, da bi lahko kongres, ameriška vlada in tudi zavezniki ZDA razpravljali o odzivu na nevarnost.

Hitro so se razširile informacije, da bi lahko šlo za jedrsko orožje v vesolju. Vir ABC-ja je zatrdil, da bi lahko šlo za jedrsko orožje v orbiti, a ne takšno, ki bi ga odvrgli proti tlom, temveč takšno, ki bi eksplodiralo v vesolju in uničilo okoliške satelite. Drugi mediji so preverili pri svojih virih in prišli na dan z nekoliko manj sodnodnevnimi interpretacijami. CNN je poročal, da gre za rusko orožje v razvoju, protisatelitski sistem, ki še ni v uporabi in ne predstavlja neposredne grožnje prebivalstvu ZDA. Drugi kongresniki so istega dne poskušali pomiriti preplah zaradi nepreverjenih informacij. "Obveščevalno poročilo je pomembno, ni pa potrebna panika," je sporočil demokrat Jim Himes. Tudi vplivni republikanec Mike Johnson meni podobno: "Ameriškim ljudem želim zagotoviti, da preplah ni potreben," in "zanesljive roke so za krmilom".

Sorodna novica Ameriški obveščevalci svarijo pred ruskimi zmogljivostmi za napade na satelite

Bela hiša je bila s predstavo v kongresu nezadovoljna. Ne zato, ker nevarnosti ni, ampak zato, ker bi kapljanje informacij iz obveščevalnih krogov lahko ogrozilo vire. V četrtek je tiskovni predstavnik sveta za državno varnost John F. Kirby sporočil: "Čeprav je ruski razvoj takih zmogljivosti skrb vzbujajoč, ni nobene neposredne grožnje. Ne govorimo o orožju, ki bi lahko ogrozilo ljudi ali povzročilo fizično uničenje na Zemlji." Dodal je, da bi domnevno orožje lahko bilo nevarno za vojaške in civilne satelite, pa tudi za astronavte v nizki zemeljski tirnici. A Kirby ni želel odgovoriti na vprašanje, ali gre za jedrsko orožje ali za satelit na jedrski pogon.

Ali se ZDA pred tem domnevnim orožjem lahko branijo s svojimi protisatelitskimi raketami? "O tem ne bom govoril javno, a to grožnjo jemljemo zelo, zelo resno," je še dejal.

Video: Posnetek Kirbyjeve novinarske konference

Sorodna novica Senat potrdil predlog zakona o pomoči Ukrajini. Biden poziva predstavniški dom, naj stori enako.

Rusija je navedbe po pisanju agencije TASS zavrnila. Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je dejal, da ZDA objavljajo zlonamerne konstrukte, glasnogovornik Kremlja Dimitrij Peskov pa je presodil, da gre za zvijačo Bele hiše, s katero želi zagotoviti podporo za zakon o pomoči tujini (ki vključuje tudi za 60 milijard dolarjev pomoči Ukrajini). Kirby je navedbe ruske strani označil za neumnosti (oziroma v angleškem originalu, bollocks).

Iz zmešnjave in medsebojnega obtoževanja je težko razbrati resnico, ki je tudi pod zaveso tajnosti. Lahko pa poskusimo logično sklepati, kaj je verjetno.

Jedrska bomba v vesolju? Najbrž ne.

Najmanj verjetna je uporaba jedrske bombe v vesolju. Država storilka bi nemudoma postala izobčenka. Prvič zato, ker bi dejansko uporabila jedrsko orožje, česar se države (če odštejemo teste) izogibajo vse od druge svetovne vojne. Drugič, ker bi s tem povzročila ogromno škodo in onesnaženje. Eksplozija jedrske bombe pošlje močan elektromagnetni pulz, ki poškoduje elektroniko daleč naokoli. Zato je lahko pripravno protisatelitsko orožje, ki pa ne preverja, pod katero zastavo leti satelit, in bi torej uničila tudi ruske, kitajske in druge satelite, vključno z vesoljskima postajama. Uničeni sateliti bi postali vesoljski odpadki, uničili še več satelitov in tako zasmetili nebo, da bi postalo neuporabno za vsakogar. Nebo bi bilo nekaj časa onesnaženo s sevanjem, še dlje pa Zemljino magnetno polje, kjer lahko radioaktivni delci vztrajajo dolga leta.

V zgodovini je bilo več jedrskih eksplozij v vesolju. Nekaj jih je na višini okoli 300 kilometrov sprožila Sovjetska zveza, pa tudi ZDA niso zaostajale. Najbolj znan primer je jedrski test Starfish Prime. ZDA so leta 1962 v bližini atola Johnston na višini 400 kilometrov sprožile termonuklearno bombo z močno 1,4 megatone TNT-ja. Elektromagnetni pulz je takrat povzročal težave z električno opremo celo na 1400 kilometrov oddaljenih Havajih. Pulz je uničil tri satelite v nizkozemeljski orbiti, dolgotrajno sevanje je poškodovalo še nekaj satelitov, med njimi znameniti Telstar. Malo verjetno je, da Rusija danes to načrtuje in da je to vsebina poročila v ameriškem kongresu. Bi pa verjetnost naraščala v primeru izbruha obsežne svetovne vojne, kjer bi bila ena država stisnjena v kot in bi ji šlo zelo za nohte. Jedrsko orožje v vesolju sicer prepoveduje Pogodba o vesolju iz leta 1967.

Kaj pa možnost, da vesoljsko plovilo pritovori jedrsko konico v vesolje, kjer miruje, nato pa ob želenem času odvrže bombo proti tlom? Medcelinske balistične rakete, bombniki, rakete iz podmornic so neprimerno cenejša in natančnejša izbira.

Sateliti za elektromagnetno bojevanje - precej verjetneje

Najverjetnejša možnost so sateliti na jedrski pogon, ki ga izkoriščajo za elektromagnetno bojevanje. Takšen satelit je opremljen z jedrskim reaktorjem, iz njega črpa električno energijo in jo uporablja ali za motenje ali za uničevanje drugih satelitov.

Sateliti z jedrskim reaktorjem pravzaprav niso nobena novost. ZDA so že leta 1965 izstrelile fisijski reaktor SNAP-10A v vesolje; Sovjetska zveza pa je izstrelila 33 jedrskih satelitov RORSAT, s katerimi je sledila tujim morskim plovilom. RORSATI so bili opremljeni z uranskimi reaktorji BES-5 in petkilovatnimi radarji.

Namesto radarja lahko namestiš oddajnik kakšnih drugih valov in že imaš napravo za elektromagnetno bojevanje. Motiš lahko komunikacije sovražnih satelitov ali pa jim celo poškoduješ elektroniko. In prav to naj bi danes razvijali Rusi. Vesoljski zanesenjaki so se v zadnjem desetletju dokopali do številnih dokumentov in pogodb iz Rusije. Obsežna analiza je bila objavljena na portalu The Space Review in tukaj. Sodeč po teh informacijah Rusija od leta 2014 razvija sistem Ekipaž (Ekipazh), in sicer v hčerinski družbi Roskozmosa, KB Arsenalu. Reaktor naj bi zagotovila družba Krasnaja Zvezda. Avtorji analize sicer poudarjajo, da ni nobenih trdnih dokazov, da naj bili bi Ekipaži opremljeni z elektromagnetnim orožjem, obstajajo pa številni indici. Tudi projekt satelitov TEM z 1-megavatnimi reaktorji naj bi bil spočet v te namene. Rusija po drugi strani pojasnjuje, da bo TEM namenjen potovanjem do Lune, Marsa in Venere.

Brez satelitov je vojska (skoraj) slepa

Orbita je za sodobno vojsko izjemno pomembna in bistveno poveča njeno bojno učinkovitost. Nudi namreč hitro in razmeroma zanesljivo komunikacijo, kar je izjemnega pomena za vojaške operacije. Geolokacijske storitve lahko pripeljejo izstrelke točno do tarče, vseprisotni dostop do medmrežja omogoča boljši pregled nad bojiščem s kamerami in brezpilotnimi letalniki, enote se učinkoviteje koordinirajo ... ZDA so na tem področju vrhunsko opremljene, kar gre v nos še posebej Rusiji in Kitajski, ki poskušata, a jima ne uspe zgraditi tako zmogljive satelitske infrastrukture.

V primeru obsežne vojne lahko pričakujemo bojevanje v orbiti. Strani bodo poskušale uničiti ali onemogočiti tuje satelite. Načinov je več. Številne države so izdelale rakete, ki se v tarčo ali zaletijo ali pri njej eksplodirajo. Temu se države načeloma izogibajo. Uničenje satelita pomeni nastanek tisočev kosov vesoljskih smeti, ki lahko sprožijo verižno reakcijo in pustijo orbito neuporabno za vse. V zadnjem času tako Kitajci kot ZDA razvijajo t. i. satelite mehanike, torej vesoljska plovila, ki se približajo in priklopijo na druge satelite. To je lahko uporabno in koristno pri podaljševanju delovne dobe večjih satelitov brez goriva. Lahko pa se tudi priklopi na sovražni satelit in ga onesposobi: ga obrne v neželeno smer, ga odpelje v drugo orbito, mu uniči pomembno komponento ... Sovjetska zveza je razvila satelit z laserskim orožjem Skif-DM. Obstajajo tudi motilci komunikacij, ki poskušajo dušiti signal ali s tal ali s satelita. Rusi imajo dandanes opremo za motenje signala GPS. Motilci oddajajo elektromagnetni signal, in če je ta pravega tipa in dovolj močan, lahko tudi poškoduje elektroniko tarče.

Primerno za posamezne tarče, ne pa za mnogo njih

Domnevni vojaški satelit, kakršen naj bi bil Ekipaž, bi bil primeren za uničenje posamičnih tarč, denimo satelitov GPS, ki jih je razmeroma malo: nekaj več kot trideset. Lahko bi se tudi spravili na zmogljive vohunske satelite, teleskope, ki z visoko natančnostjo opazujejo tla, radarske satelite ... teh je razmeroma malo. Rusija bi v tem primeru opravila do 30 izstrelitev na Sojuzih ali Angarah, kar bi sicer nekoliko trajalo, a kaj kmalu bi lahko šel ameriški satelitski sistem za geoumeščanje po gobe.

Povsem nov dejavnik pa je SpaceX-ovo satelitsko omrežje Starlink, ki ima že več kot pet tisoč primerkov, nekoč pa naj bi jih štelo več deset tisoč. Visoko število pomeni visoko odpornost proti tovrstnim napadom in zanimivo bo opazovati, kako se bodo države nasprotnice ZDA na to odzvale.

Ruska stran je že leta 2022 dejala, da bo Starlink legitimna vojaška tarča (poglavje 5), če bo sistem uporabljen v vojni v Ukrajini. Ameriška vojska je malo zatem odgovorila z napovedjo, da bo branila tudi zasebne ameriške satelite.

SpaceX je sicer konec leta 2022 razgrnil storitev Starshield za vlade in vojske, ki bodo lahko najele ali celo kupile satelite Starlink.

Sorodna novica Zaradi nevarnosti razbitin Nasa preložila sprehod v vesolju

Rusija ne spi

Rusija je v zadnjih 10 letih precej vlagala v protisatelitska orožja. Leta 2021 je uspešno preizkusila protisatelitsko raketo, s katero je uničila stari sovjetski satelit Kozmos-1408 (kar je ustvarilo oblak smeti, zaradi katerega se je morala Mednarodna vesoljska postaja večkrat premakniti in ki naj bi poškodoval tudi prvi slovenski satelit Trisat).

Rusija ni edina, ki je namenoma uničila satelit. Leta 2019 je to storila Indija (zadnje poglavje), leta 2007 Kitajska, leta 2008 pa ZDA (te so svoj prvi test opravile celo leta 1985). Kmalu po lanskem ruskem testu so ZDA sprožile pobudo prepovedi preizkušanja protisatelitskih orožij, ki se ji počasi pridružuje vse več držav. Je pa obenem res, da sta prav Kitajska in Rusija dalj časa predstavljali pobudo za preprečevanje oboroževalne tekme v vesolju, ki pa so se je ZDA otepale.

Sorodna novica Rusija zanika obtožbe, da je v vesolje poslala "protisatelitsko orožje"

Rusija je v zadnjih letih izvedla več testov tehnologij za nadzorovano približevanje in delovanje v bližini satelita tarče. Leta 2020 je po poročanju britanskega medija BBC njen satelit izstrelil visokohitrostni projektil, kar bi lahko bil preizkus protisatelitskega orožja.

In še najbolj svež primer. Rusija je decembra lani izstrelila en vojaški satelit, na začetku februarja še enega, in to v isto orbito. Rusija na področju tehnologij za protisatelitska orožja vsekakor ne spi.

Vprašanje je le, kaj točno je tako razburilo ameriške kongresnike. Na to (še) nimamo odgovora.