Že leta 1891 so v Patagoniji raziskovalci odkrili nenavadne fosilne ostanke do tedaj neznane živali. Poimenovali so jo Necrolestes patagonensis ali plenilec grobov, saj ima številne značilnosti današnjih krtov.

A več podrobnosti o živali, sodobnici velikih dinozavrov, takrat ni bilo znanih. "To je ena izmed tistih živali, za katero je v knjigah objavljena verjetna podoba, v opombah pa je zapisano, da še ni znano, za kakšno bitje gre," je pojasnjeval raziskovalec John Wible.

Raziskovalci se niso mogli sporazumeti
Celo stoletje so različne institucije želele specificirati 'plenilca grobov' in ga uvrstiti na rodoslovno drevo živali. A se kar niso mogli strinjati, kam z njim, poroča Live Science.

Navzgor obrnjen smrček, čvrsto telo in široke okončine - vsi so bili prepričani, da je bila njegova konstrukcija idealna za kopanje rovov pod zemljo. Trikotno oblikovani zobje so nakazovali, da se je prehranjeval predvsem s črvi.

Skrivnost razrešena z novim fosilom
Leta 2011 pa so raziskovalci Univerze v Louisvillu v Južni Ameriki našli fosil že izumrle skupine živali, ki je na tem območju živela pred 100 milijoni let. Fosil je bil zelo podoben skrivnostnemu 'plenilcu grobov' v muzeju, obe živali sta imeli tudi kočnik, ki je na čeljust pritrjen z eno korenino.

Ugotovili so, da oba fosila pripadata isti vrsti, kar pomeni, da je 'plenilec grobov' preživel izumrtje dinozavrov in jih preživel za vsaj 45 milijonov let. Paleontologi takšna odkritja imenujejo "Lazarjev učinek" - po znani svetopisemski zgodbi o ponovno oživljenem Jezusovem prijatelju Lazarju.

Nekoč so verjeli, da je ta vrsta živali izumrla skupaj s številnimi njej podobnimi vrstami, zdaj pa so raziskovalci prepričani, da je temu sesalcu uspelo preživeti zaradi sposobnosti življenja pod zemljo.