Plovilo je v vesolje poletelo v soboto z vesoljskega izstrelišča Džiukvan v odročni puščavi Gobi na severozahodu države. Tokratna kitajska vesoljska misija je zgodovinska, saj so Kitajci v vesolje poslali svojo prvo žensko, 33-letno vojaško pilotko Liu Jang.

Šendžov 9 se je na modul priključil okoli 7. ure zjutraj po srednjeevropskem času, ko je bil modul 343 kilometrov nad Zemljo.

Po treh urah je bilo združevanje končano in kitajski astronavti so se iz kapsule lahko odpravili v modul. Astronavti bodo na modulu ostali 13 dni.

Združitev kapsule in modula je v neposrednem prenosu predvajala kitajska državna televizija.

To je bila za Kitajce prva ročna združitev dveh vesoljskih plovil, ki zaradi svoje zahtevnosti od astronavtov zahteva še posebej veliko natančnost in spretnost.

Do leta 2020 načrtuje Kitajska gradnjo svoje prve vesoljske postaje, za kar morajo do potankosti izpopolniti tehnologijo priključevanja. To je doslej uspelo le Američanom in Rusom v 60. letih prejšnjega stoletja.

Po letu 2008 je to prva kitajska izstrelitev človeka v vesolje. Kitajska je do zdaj v vesolje štirikrat poslala človeško posadko, prvič leta 2003.

Za Kitajsko je njen vesoljski program simbol svetovnega statusa, vse večjega tehničnega znanja in uspeha komunistične partije.

Kitajska je še daleč od obeh vesoljskih velesil, saj je Tiangong 1 le tridelni modul, in ne platforma za gradnjo vesoljske postaje.