Marko Noč je širši javnosti postal znan, ko je kot član komisije za javne razpise za žilne opornice pomembno prispeval k znatnemu znižanju njihovih cen na slovenskem trgu. Od tedaj se predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino ljubljanskega UKC-ja srečuje z vrsto težav pri svojem delu.

Najbolj sveža je prišla prejšnji teden v obliki odločbe ministrstva za izobraževanje šolstvo in šport, da raziskovalni program, ki ga vodi že vrsto let, ne dosega znanstvene odličnosti in relevantnosti, ki je potrebna, da bi programu podaljšali financiranje za nadaljnjih pet let.

To je še toliko bolj nenavadno, ker je Noč tudi letošnji prejemnik Zoisove nagrade, najvišjega državnega priznanja za vrhunske dosežke v znanosti. Raziskave, na podlagi katerih je prejel Zoisovo nagrado, pa so potekale prav v okviru ukinjenega raziskovalnega programa.

"Ta novica je absurdna. Res je šokantno, da je od 70 programov 69 odobrenih, edino naš ne. Ne morem se znebiti vtisa, da je to neke vrste kazen za vse moje aktivnosti v povezavi z znižanjem cene žilnih opornic," je novico komentiral Noč.

Dovolj dobri za svet, preslabi za Slovenijo?

Profesor Noč ima za sabo dolgo in plodno kariero. Postavil je v svetovnem merilu povsem novo paradigmo prve pomoči ob zastoju srca. Umetno dihanje je odveč, za preživetje so bistveni močni in neprekinjeni pritiski na prsni koš. Ampak to je bilo na samem začetku njegove kariere.

Vrsta odmevnih raziskav in uvajanje novih intenzivnih terapevtskih pristopov sta v dveh desetletjih preživetje bolnikov s srčnim zastojem dvignila s 27 na dobrih 50 odstotkov. Gre za dosežke, ki so s strokovnega vidika tako prepričljivi, da je njegovemu oddelku pripadla častna in odgovorna naloga priprave mednarodnih smernic za interventno zdravljenje bolnikov po srčnem zastoju.

Toda če so dovolj dobri za postavljanje svetovnih smernic, po vsem sodeč le niso dovolj dobri za nadaljevanje raziskav. Med postavkami, ki vrednotijo znanstveno odličnost in relevantnost dosežkov raziskovalcev, vitalnost raziskovalne skupine ter inovacijsko odličnost in uporabno vrednost raziskav, je Nočev raziskovalni program Nujna stanja v interni medicini na podlagi ocene dveh mednarodnih recenzentov dobil pol točke premalo in je bil posledično avtomatično zavrnjen.

"Mene to ne bo neposredno prizadelo. Za moje mlajše kolege pa je bil to edini vir dodatnega izobraževanja, ki je neodvisen od farmacevtske industrije," še pripominja Noč.