Zakaj se ljudje vedno znova ujamejo v zanke teh sporočil? Žan Lep, docent za socialno psihologijo, poudarja, da so prevarantska sporočila načrtno zasnovana tako, da se igrajo z našimi čustvi in naravnimi vzorci odločanja. "Lažna sporočila pogosto izkoriščajo našo željo po hitrih rešitvah in odgovorih," pravi Lep. "Še posebej vedeževalska sporočila so učinkovita, ker mnogim ljudem nudijo občutek olajšanja, odgovor na nekaj, kar jih že dalj časa obremenjuje."

Prevaranti prav tako izkoriščajo našo impulzivnost. "Cena storitve je pogosto izražena na način, ki se zdi nizkocenoven – na primer 0,99 evra na minuto. Vendar pa ljudje običajno ne pomislijo, koliko časa bo klic dejansko trajal, medtem ko se impulzi nabirajo tudi med čakanjem. Ko enkrat prejmejo račun, se zavedajo, da so bili prevarani," pojasnjuje Lep.

Poleg tega je ena od najpogostejših tehnik ustvarjanje občutka nujnosti. "Sporočila pogosto vključujejo pozive, kot so 'ukrepajte takoj' ali 'le še danes na voljo', kar sproži strah pred izgubo priložnosti. Ljudje pogosto ukrepajo brez premisleka, ker želijo preprečiti občutek izgube," dodaja Lep.

Čustvena manipulacija: Prevara igra na naša čustva
Prevaranti so še posebej spretni pri uporabi čustev, kot so strah, radovednost ali celo finančna stiska. "Ko smo prestrašeni – na primer, ko prejmemo sporočilo, da bo naš bančni račun blokiran – se hitro odzovemo, da bi se izognili morebitnim posledicam," pojasnjuje Lep in dodaja: "V takih trenutkih strah in stres zmanjšata našo sposobnost racionalnega premisleka, zato je impulziven klik na povezavo logična posledica."

Radovednost pa lahko vodi do hitrega odziva na vedeževalske ponudbe ali nagradne igre, ki obljubljajo nemogoče dobitke. "Ko smo v čustveno nabitem stanju, se zanašamo na instinkte, namesto na trezen premislek. Prevaranti to vedo in s tem uspešno manipulirajo," opozarja Lep.

Operaterji v boju proti lažnim sporočilom
A kako se telekomunikacijski operaterji borijo proti vedno bolj prefinjenim taktikam prevarantov? Simon Šketa iz Telekoma Slovenije potrjuje, da so lažna in zlonamerna sporočila v njihovem omrežju vsakodnevna težava: "S takšnimi sporočili se srečujemo dnevno. Ne gre zgolj za vedeževalska sporočila, pogoste so tudi bančne prevare, kjer prevaranti zahtevajo osebne podatke ali bančne informacije." Podobne izkušnje z lažnimi ali zlonamernimi SMS-sporočili (v angleščini 'smishing') imajo tudi v A1. Lan Orthaber poudarja, da število prijav uporabnikov raste, čeprav nimajo natančnih podatkov o vseh lažnih sporočilih. "Število prijav se povečuje, kar pomeni, da so uporabniki bolj ozaveščeni in previdni. Kljub temu pa prevaranti nenehno spreminjajo taktike in postajajo vse bolj inovativni."

Sorodna novica Novodobna goljufija prek SMS-a, ki prazni račune

Operaterji sami težko prepoznajo lažna sporočila, saj zaradi varovanja zasebnosti komunikacij ne morejo prebirati vsebine sporočil. "Zanašamo se na prijave uporabnikov," pojasnjuje Šketa in dodaja: "Ko uporabnik prijavi lažno sporočilo, naše strokovne službe izvedejo analizo in ustrezne ukrepe, kot je blokiranje pošiljatelja."

Tehnični ukrepi in izobraževanje uporabnikov
Da bi preprečili širjenje lažnih sporočil, operaterji uporabljajo vrsto tehničnih ukrepov. "Z blokiranjem sumljivih pošiljateljev, omejevanjem čezmernega pošiljanja sporočil ter z uporabo črnih in belih list poskušamo zmanjšati tveganja," razlaga Šketa. Orthaber dodaja, da poleg teh ukrepov izvajajo tudi stalno ozaveščanje uporabnikov: "Prevaram se ni mogoče v celoti izogniti, vendar je ključno, da uporabnike stalno opozarjamo na nevarnosti."

Prepoznavanje lažnih sporočil je prva obramba pred prevarami. Orthaber svetuje, naj uporabniki vedno preverijo pošiljatelja in bodisi izbrišejo sumljivo sporočilo ali ga prijavijo operaterju. "Bodite pozorni na slovnične napake, nenavaden jezik in ponudbe, ki zvenijo preveč dobro, da bi bile resnične," poudarja Orthaber.

Kaj storiti, če prejmete lažno sporočilo?
Če uporabnik prejme lažno sporočilo, je pomembno, da ne odreagira impulzivno. "Nikakor ne klikajte na povezave in ne odgovarjajte na sporočila," svetuje Šketa. "Priporočljivo je, da naredite zaslonski posnetek in ga prijavite svojemu operaterju. Po analizi prijav ukrepamo z blokiranjem pošiljateljev." Orthaber pa dodaja: "Čeprav imamo tehnične mehanizme za preprečevanje širjenja lažnih sporočil, morajo biti uporabniki tisti, ki prepoznajo nevarnost. Ključno je, da ne delijo svojih osebnih podatkov in so pri odpiranju sporočil previdni."

Previdnost je naša največja obramba
Prevarantska sporočila bodo še naprej predstavljala grožnjo, saj prevaranti nenehno prilagajajo svoje metode. "Prevaranti igrajo na naša čustva in kognitivne pomanjkljivosti, zato moramo biti še posebej pozorni v trenutkih čustvene vznemirjenosti," opozarja Lep. Vendar pa operaterji niso nemočni – s kombinacijo tehničnih ukrepov in ozaveščanja uporabnikov lahko zmanjšajo škodo, ki jo povzročajo lažna sporočila. Operaterji se zavedajo, da popolne zaščite ni, a kot poudarja Orthaber: "Z izobraževanjem in pravočasnim ukrepanjem lahko preprečimo številne prevare. Pomembno je, da se zavedamo tveganj in ostajamo previdni."