Slovenija je konec leta 2016 dobila status pridružene članice CERN-a, za polnopravno članstvo je morala izpolniti določene pogoje. Preverjala jih je strokovna skupina, ki je bila na obisku na začetku letošnjega leta in ugotovila, da je v Sloveniji dobro razvita skupnost na področju eksperimentalne fizike osnovnih delcev ter da je država dolgoročno zavezana temeljnim raziskavam in eksperimentalni fiziki osnovnih delcev. Zato obstaja obojestranska korist sodelovanja med CERN-om in Slovenijo, potencial za sodelovanje pa ima tudi slovensko gospodarstvo.

Skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u tako pomeni priznanje in utrditev vloge Slovenije v znanstvenoraziskovalni skupnosti, poudarja državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič. "To pomeni, da bomo ena izmed 25 držav in da bo to naš laboratorij, naša infrastruktura in da bomo sodelovali v vseh telesih ter da bomo odločali, kakšen bo prihodnji razvoj."

S tem ko je svet CERN-a izdal pozitivno oceno pripravljenosti Slovenije, je njegova direktorica Fabiolla Gianotti dobila mandat za dogovor s Slovenijo o nadaljnjih korakih. Ko bo ta dogovor sklenjen, ga bo eden od naslednjih dveh svetov potrdil, kar bi se najpozneje lahko zgodilo marca prihodnje leto.

Po tem bodo lahko v Sloveniji stekli nacionalni postopki. Vstop v Cern bo treba z zakonom ratificirati v DZ-ju, po ratifikaciji pa se bo listina deponirala pri Unescu. 30 dni pozneje bo Slovenija samodejno postala polnopravna članica CERN-a.

Več kot 40 znanstvenikov in 20 podjetij iz Slovenije že sodeluje s CERN-om

Slovenski znanstveniki sicer že 50 let sodelujejo s CERN-om. Trenutno je več kot 40 slovenskih raziskovalcev dejavno vključenih v sodelovanje s to organizacijo, dva pa sta tam tudi redno zaposlena.

Članstvo pomeni veliko priložnost ne le za znanstvenike in izobraževalne ustanove, pač pa tudi za podjetja. Že zdaj s CERN-om sodeluje 20 slovenskih podjetij.

Večmilijonska članarina

Slovenija bo za članstvo letno odštela 3,5 milijona švicarskih frankov (3,7 milijona evrov). Ob vstopu v članstvo bo treba plačati tudi enkratni prispevek za solastništvo tamkajšnje infrastrukture v znesku 4,4 milijona švicarskih frankov (4,7 milijona evrov).

Zdaj je Slovenija kot pridružena članica plačevala 70 odstotkov polnopravne članarine, tako da po Gašparičevih besedah s finančnega vidika ne bo velike razlike.