1. Uspešna izstrelitev evropske rakete
V petek ob 00.05 po našem času je z izstrelišča Kourou (Francoska Gvajana) poletela raketa Ariane 5. V nebo je ponesla dva komunikacijska satelita, enega za Eutelsat in Eso, drugega za indijsko vesoljsko agencijo ISRO.
To je bil 107. polet Ariane 5, sporoča družba Arianespace.
Družina raket Ariane praznuje 40 let obstoja (4. poglavje).
Video 1: Izstrelitev
Video 2: Celoten posnetek
2. Zmaj (še) ni pobegnil
NOVO: Zaradi slabega vremena in nemirnega morja je izstrelitev prestavljena na nedeljo, časovno okno se odpre spet ob 14. uri.
Podjetje SpaceX je za soboto načrtovalo izstrelitev rakete Falcon 9, z njo pa kapsule Crew Dragon. Izvesti so želeli pobeg kapsule v sili.
Kako bi stvar potekala? Po minuti in pol poleta, ko je mehanska obremenitev naprave največja, bi simulirali katastrofičen scenarij. Naj bo to eksplozija ali razpad rakete, kapsula bi morala pobegniti. Osem motorjev SuperDraco, vdelanih v samo kapsulo, bi se za nekaj sekund prižgalo in jo poneslo daleč stran od hipotetične katastrofe. Zmaj bi se nato obrnil s toplotnim ščitom nizdol in malo pozneje vklopil padala. Deset minut po izstrelitvi bi padel v morje in kaj kmalu končal v varnih nedrjih ladje.
Video: Ponazoritev dogodka
Test je za SpaceX in tudi Naso zelo pomemben. Ko so namreč nazadnje preizkušali motorje SuperDraco, je kapsula v trenutku eksplodirala. Če bi se to zgodilo na dejanskem poletu, bi bila posadka mrtva. Napako so pozneje našli in jo tudi popravili. Zatajila je napeljava do motorja. Natančneje: ventil, ki ločuje helijev in gorivni del napeljave, je popustil in dovolil gorivu, da je teklo v nasprotni smeri, kjer se je začelo spajati s titanijevo cevjo, ki je popustila.
Če bo test uspešen, sledi dejanski polet kapsule s posadko vred na Mednarodno vesoljsko postajo. Datum ni določen.
Nasa SpaceXu in Boeingu plačuje razvoj kapsule za prevoz ljudi v nižjo orbito Zemlje.
Boeing razvija CST-100 Starliner, ki bo prav tako s posadko poletel letos. Nasa se še odloča, ali ponoviti spodleteli Starlinerjev test. Vozilo je decembra doseglo orbito, a ni moglo do vesoljske postaje.
Agencija bo od obeh podjetij nato najemala kapacitete (plačevala "vozovnice"). Podjetji bosta kapsuli lahko tudi prosto tržili. Vse to je del želje agencije, da spodbudi razvoj zasebnega, komercialnega sektorja vesoljske industrije. Čisto zase pa razvija kapsulo Orion, ki bo kot vesoljska ladja letela globoko v vesolje.
Video 2: Prenos dogodka v živo (v nedeljo od 14. ure naprej)
3. Katera bi šla z milijarderjem okoli Meseca?
Japonski milijarder Jusaku Maezava išče dekle, ki bo odšlo z njim na polet okoli Lune, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Maezava, nekdanji direktor spletnega modnega podjetja Zozo, ki ga je lani prodal japonskemu Yahooju, je zakupil prostor na vesoljski ladji Starship (SpaceX). Podjetje načrtuje pot okoli Lune in nazaj leta 2023 ali pozneje.
Iskanje primerne sopotnice bo potekalo v televizijskem šovu. Podjetnik je pojasnil, da je privolil v to, ker je osamljen – pred kratkim se je razšel s partnerko.
Prijave so se iztekle v petek, kandidatk je več kot 20.000.
4. Marsovske hiše iz gliv
Odprave na Mars so najmanj desetletje in pol daleč, vesoljske agencije sveta pa se že pripravljajo nanje. Med drugim je treba razviti habitate, ki bodo ljudi na rdečem planetu ščitili pred sevanjem, nezdravim prahom in omogočali kolikor toliko zdravo bivanje. Idej je veliko, od 3D-tiskanja, izstreljevanja habitatov po delih in sestavljanja vnaprej z roboti itd. ... Nasino raziskovalno središče Ames pa išče načine, kako uporabiti glive.
Astronavti bi s seboj pripeljali glive v "spečem" stanju. Na cilju bi jih zbudili in jim dodali cianobakterije. Slednje bi pretvarjale ogljikov dioksid in prejeto sončno svetlobo v kisik ter hrano, glive pa bi pognale podgobje oziroma micelij, ki bi se razširil po vnaprej pripravljeni strukturi. Čez nekaj časa bi vse skupaj spekli in dobili opeke, zidove, kose pohištva ...
Glive bi bile genetsko spremenjene na način, da izven habitatov nikakor ne bi preživele, saj se hoče Nasa izogniti kontaminaciji.
5. Pred Rosalind Franklin še nekaj preprek
Letošnje poletje se hitro bliža in z njim načrtovana izstrelitev evropsko-ruskega roverja Rosalind Franklin, zato Evropska vesoljska agencija skupaj z izvajalcem Airbus hiti in poskuša pravočasno opraviti še zadnje nujnosti.
Rover je uspešno prestal vakuumsko-termalni preizkus. 18 dni je ždel v komori brez zraka, poleg tega so ga greli in ohlajevali na temperature, ki jih bo moral preživeti na poti do Marsa in na rdečem planetu, vse do -120 stopinj Celzija.
Naslednji na meniju je test sinhronega delovanja roverjevih sistemov. Če bo šlo vse po maslu, bodo vse skupaj naložili na pristajalni modul Kazačok in spet pogledali, ali sta pravilno integrirana.
Vse to bo zaman, če ne bodo nared dovolj dobra padala. Prejšnja padala so večkrat zatajila na testih, zadnje mesece pa pri razvoju novih pomaga Nasin JPL. Za zdaj dobro napredujejo (poglavje 7).
6. Najbolj oddaljena (zaznana) skupina galaksij
Mednarodna skupna astronomov je našla "najbolj oddaljeno skupino galaksij", piše v sporočilu za javnost. Izhaja iz časa, ko je bilo vesolje staro samo 680 milijonov let, kar je pet odstotkov današnje 13,8 milijarde let. Najdba je zanimiva tudi zato, ker omenjena trojica galaksij z nazivom EGS77 opravlja trdo delo razsvetljevanja vesolja. Tovrstnih najdb je malo, proces razsvetljevanja oz. reionizacije pa slabo poznan.
Kratka obnova zgodovine vesolja, kot jo poznamo: po velikem poku je bilo vesolje gosta juha osnovnih delcev. Prevroče je bilo za nastanek atomov. Zanje se je dovolj ohladilo po 380.000 letih. Takrat je vesolje postalo velik, temen oblak "megle". Potrebnih je bilo nekaj sto milijonov let, da so se oblaki plinov ponekod dovolj zgostili. Nastale so lokalne kepe, torej zvezde in skupki njih: pragalaksije. Svetleče zvezde in galaksije so s svetlobo napihale lokalne luknjice in jele rešetati oblak megle, kot bi iz kosa kompaktnega sira nastala livada, sčasoma ementalec, dokler ves plin ni bil razpihan in vesolje naposled prosojno. Ker zvezde tega plina niso samo razpihovale, temveč so njegovim atomom s sevanjem odbijale stran elektrone – in ustvarjale ione – se proces imenuje obdobje reionizacije.
Video 1: Ponazoritev reionizacije
Pri EGS77 so astronomi zaznali svetlobo, značilno prav za proces reionizacije: emisijo Lyman alfa, ki jo oddaja vodik, in katere valovna dolžina je natanko 121,6 nanometra. Skupina je torej izkopala dovolj veliko luknjo v prastaro meglo, da je svetloba lahko potovala dlje in dandanes dosega tudi Zemljo.
Galaksije so medsebojno oddaljene približno 2,3 milijona svetlobnih let, kar je manj kot med našo Galaksijo in sosednjo Andromedo.
Pri raziskavi, ki bo objavljena v Astrophysical Journal, so uporabili arhivske podatke teleskopov Hubble in Spitzer, dodatna opazovanja pa so opravili z opazovalnico Kitt Peak ter havajskim Keckom I. Podrobneje tukaj.
Video 2: Predstavitev raziskave
7. Še Nasa: 2019 je drugo najbolj vroče leto v zgodovini meritev
Prejšnji teden je Evropska vesoljska agencija sporočila, da je leto 2019 drugo najbolj vroče v zgodovini sistematičnega merjenja temperature, začenši z letom 1880. Zdaj sta to v skupni sapi sporočili še ameriški agenciji Nasa ter NOAA.
Letos je bila globalna povprečna temperatura površja za 0,98 stopinje Celzija višja od povprečja med letoma 1951 in 1980.
Najbolj vroče je bilo leto 2016. Zadnjih pet let je bilo najbolj vročih v zadnjih 140 letih.
8. SKOK V ZGODOVINO: 60 let Gagarinovega središča za urjenje kozmonavtov
V 50' letih prejšnjega stoletja je tehnologija že tako napredovala, da so bila potovanja v vesolje na obzorju. Sovjetska zveza je bila dosežku najbliže. Imela je že prvi umetni satelit Sputnik 1 in se namenila ZDA prehiteti tudi pri prvem človeku v vesolju. V ta namen je tedanji OKB-1, danes znan kot RSC Energija, začel razvijati Vostok, prvo vesoljsko kapsulo na svetu za prevoz ljudi. Tedanja Sovjetska akademija znanosti se je odločila, da so najprimernejši vojaški piloti, povzema ruska vesoljska agencija Roskozmos. Posledično so za prvo kozmonavtsko središče januarja 1960 izbrali manjši kraj v bližini Moskve, v katerem je bila nastanjena enota vojaškega letalstva. Okoli nje je v naslednjih letih zraslo pravo pravcato mesto, Zvezdno mesto (rus. Zvjozdni gorodok). Tam so se vežbali pionirji vesoljske dobe, med drugim Juri Gagarin, prvi človek v vesolju, in prvi vesoljski sprehajalec Aleksej Leonov (umrl je oktobra lani). Po Gagarinu je center naposled dobil tudi ime. Sredi 70' let je Nasa tam dobila delež infrastrukture za program Apollo-Sojuz, s katerim se je začela doba sodelovanja obeh velesil, ki je kulminirala v danes aktualni Mednarodni vesoljski postaji. In še danes gre čisto vsak astronavt ali kozmonavt, namenjen nanjo, skozi Gagarinovo središče za urjenje kozmonavtov. Še dolgo bo tako.
9 FOTO: Največja galaksija v krajevnem vesolju
Lepše za oči
Ob bližajoči se 30. obletnici vesoljskega teleskopa Hubble so ga upravljavci usmerili k ogromni galaksiji UGC 2885. Nahaja se 232 milijonov let stran. Je 2,5-krat širša od naše Galaksije in vsebuje desetkrat več zvezd. UGC 2885 naj bi bila največja galaksija v krajevnem vesolju. Kljub svoji velikosti pa je relativno mirna, stopnja nastajanja novih zvezd je dvakrat manjša kot pri nas. Do megalomanske velikosti naj bi prišla s "požiranjem" okoliških galaksij, njena soseščina je namreč skoraj prazna. Več o njej tukaj.
Video 1: "Potovanje" proti UGC 2885
Video 2: Animacija gibanja okoli galaksije
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje