Spletni goljufi znajo mojstrsko izkoristiti aktualne dogodke, da pridobijo zaupanje svojih žrtev. Zadnja prevara, ki kroži po Sloveniji, izkorišča združitev bank NKBM in SKB pod okriljem banke OTP.

Policija je v zadnjem mesecu prejela več prijav oškodovancev, ki so nasedli sporočilom in telefonskim klicem, kjer se goljufi predstavljajo kot uslužbenci banke. Spretno uporabljajo zgodbo o združitvi bank in lažno trdijo, da je za dostop do novih bančnih storitev potrebna takojšnja posodobitev e-banke. "Goljufi so zelo prepričljivi, saj klicatelji govorijo popolno slovenščino in se predstavljajo kot tehnična podpora banke. Žrtve so prepričane, da komunicirajo s svojo banko," opisuje Gracer. Po vnosu podatkov na lažnih spletnih straneh, ki so kopija dejanskih bančnih portalov, pa goljufi vdrejo v račune in izpraznijo vsa sredstva.

Eden izmed bolj pretkanih načinov goljufije vključuje telefonski klic, kjer goljufi trdijo, da bo v primeru nesodelovanja ves denar na računu prešel v last madžarske banke. "Pogosto imajo goljufi rahlo tuj naglas, denimo ukrajinski ali ruski, a znajo govoriti dovolj slovensko, da ustvarijo občutek pristnosti. Kljub temu pa ljudje v paniki hitro posredujejo svoje osebne in bančne podatke," pojasnjuje Gracer. Mnogi, ki slišijo tuje naglase, so sprva sumničavi, a ko goljufi prepričljivo uporabijo uradne izraze in umirjen ton, zlahka pridobijo njihovo zaupanje.

Kako goljufi z lažnimi priložnostmi izpraznijo račune
Ena izmed najpogostejših in najdonosnejših prevar, s katerimi se slovenska policija trenutno spopada, so investicijske goljufije. Gre za dobro premišljen proces, kjer goljufi izkoriščajo željo ljudi po hitrem zaslužku, pogosto z naložbami v kriptovalute ali lažne borzne platforme.

"Investicijske goljufije se običajno začnejo z nepredvidenim telefonskim klicem ali e-pošto, kjer se goljufi predstavijo kot borzni posredniki ali finančni svetovalci. Njihov cilj je prepričati ljudi, da vložijo svoj denar v donosen investicijski projekt," pojasnjuje Gracer. Klicatelji, ki običajno govorijo s tujim naglasom, a znajo dovolj slovenskih besed, da vzbudijo zaupanje, se pogosto pretvarjajo, da delajo za ugledne mednarodne finančne institucije ali kriptoborze.

"Ko žrtev privoli v pogovor, jo goljufi počasi prepričujejo, da bo že majhen začetni vložek, denimo 500 ali 1000 evrov, v kratkem prinesel visoke dobičke," pojasnjuje Gracer. Žrtev nato prejme povezavo do lažne spletne platforme, kjer lahko sledi svoji "investiciji". Platforma je popolnoma ponarejena, a prikazuje, kako denar raste – kar je seveda del goljufije.

Po prvem manjšem vložku žrtve pogosto vidijo na lažni platformi, da je njihov začetni vložek narasel za več tisoč evrov, kar jih prepriča, da še naprej vlagajo. "Goljufi z lažno platformo ustvarijo občutek, da investicija prinaša neverjeten dobiček. Ljudje nato postanejo še bolj zaverovani in so pripravljeni vložiti večje vsote, včasih tudi vse svoje prihranke," opisuje Gracer.

Spletne goljufije 2022–2023 (vir: Policija)

Poleg tega goljufi uporabljajo psihološke trike, da še bolj pritisnejo na žrtev. "Ljudem povedo, da morajo hitro ukrepati, sicer bodo zamudili priložnost. Ustvarijo občutek nujnosti, ki žrtve prisili, da hitijo in ne preverijo dejstev," pojasnjuje Gracer. Sčasoma žrtve zahtevajo izplačilo svojega "dobička", vendar ugotovijo, da jim goljufi postavljajo vedno nove pogoje – bodisi morajo plačati dodatne stroške, davke ali pristojbine, preden lahko dvignejo denar. A denarja seveda nikoli ne vidijo.

"V najbolj ekstremnih primerih so ljudje izgubili več sto tisoč evrov. Vložili so vse svoje prihranke, prepričani, da jih čaka bogastvo, na koncu pa so ostali brez vsega," dodaja Gracer. Eden izmed najbolj šokantnih primerov, s katerim se je policija spoprijela, je bil, ko je posameznik vložil več kot milijon evrov v platformo, ki je obljubljala izjemne donose, a so bila vsa sredstva dejansko prenesena na račune goljufov.

Zvabljanje in vdori v elektronsko pošto podjetij
Poleg investicijskih prevar se vse bolj množi tudi ribarjenje za podatki, kjer goljufi s ponarejenimi e-poštnimi sporočili ali SMS-i poskušajo pridobiti podatke za dostop do spletnih bank. "Prevaranti pošiljajo lažna sporočila, ki naj bi prihajala iz bank, in uporabnike prepričajo, da kliknejo na povezavo za posodobitev e-banke. Ta povezava vodi na lažno spletno stran, kjer žrtve vnesejo svoje podatke, ki jih goljufi nato izkoristijo za praznjenje računov," opozarja Gracer.

Podjetja niso izvzeta iz teh napadov. Goljufi pogosto vdirajo v poslovno elektronsko pošto in preusmerjajo plačila na svoje račune. "Podjetja šele po nekaj tednih ugotovijo, da so bila njihova plačila preusmerjena, saj goljufi uporabljajo zelo prepričljive metode, vključno z lažnimi e-poštnimi naslovi in komunikacijo, ki deluje popolnoma verodostojno," pojasnjuje Gracer. Posledice so lahko uničujoče, saj lahko takšni vdori povzročijo več deset tisoč evrov škode ali celo ogrozijo obstoj podjetja.

Sorodna novica Kako goljufi izpraznijo vaš račun s preprostim e-sporočilom?

Poudarek na previdnosti
Policija svetuje, da komitenti združenih bank NKBM in SKB ostanejo še posebej previdni. "Banka vam nikoli ne bo poslala povezave za posodobitev spletne banke prek e-pošte ali SMS-a, prav tako vas ne bodo klicali po telefonu za pridobitev gesel ali osebnih podatkov," opozarja Gracer. Uporabniki naj dostopajo do spletnih bank prek uradne aplikacije ali z ročnim vnosom URL-naslova v brskalnik, nikoli pa prek povezav v sporočilih.

Če sumite, da ste postali žrtev spletne goljufije, čim prej zberite vso dokumentacijo, vključno z e-pošto, sporočili, transakcijami, in prijavite primer na najbližji policijski postaji. Gracer zaključuje s ključno mislijo: "Previdnost je vaša najboljša obramba pred spletnimi goljufi. Ne hitite z odločitvami, vzemite si čas in preverite vse informacije. S tem lahko preprečite, da bi postali naslednja žrtev."