Izumrla vrsta "simbakubwa kutokaafrika", kar v svahiliju pomeni veliki afriški lev, je po vzhodni Afriki tacala pred 22 milijoni let, navaja National Geographic.

Veliki afriški lev pa ne spada med velike mačke, temveč je najstarejši odkriti pripadnik rodu hyaenodonov (hijeno-zob), dominantnega rodu mesojedih zveri izpred 20 milijonov let, poimenovanih po hijenah zaradi podobnih zob, vendar brez sorodstvenih vezi z njimi.

Hyaenodoni so bili v svojem času, ko so se razvijale tudi prve opice, blizu vrha prehranjevalne verige.

"Na podlagi izjemno velikih zob je bil Simbakubwa specializiran mesojed, bistveni večji od sodobnega leva in verjetno večji tudi od polarnega medveda," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal raziskovalec Matthew Borths, ki skupaj z Nancy Stevens raziskuje praleva.

Borths je na kosti naletel po naključju, ko je leta 2013 pripravljal disertacijo o hyaenodonih in muzej v Nairobiju zaprosil za dostop do kolekcij, povezanih s hijenami. Čeljusti, zobovje in druge kosti gigantskega leva so raziskovalci v 70. letih našli na zahodu Kenije in jih pustili v predalniku muzeja.

Odkritje kosti bi lahko pomagalo ugotoviti, zakaj je rod izumrl. Pred 20 milijoni let, ko se je Afrika približala Evraziji, so se živali začele mešati po celinah. Sočasno se je začel dvigovati vzhodnoafriški tektonski jarek, spremenili so se oceanski tokovi.

Mesojede zveri tudi danes med najbolj ogroženimi

"Vse to so fascinantni naravni eksperimenti za adaptacijo različnih vrst," meni znanstvenik, prepričan je, da so bili gigantski levi žrtev hitrih okoljskih sprememb, zaradi katerih preprosto niso imeli dovolj plena. Borths še poudarja, da so tudi današnji hiperkarnivorji, kot so levi, hijene in tigri in volkovi, med najbolj ogroženimi sesalci.