Tržaški raziskovalci so preučevali 6.500 let staro čeljustno kost z zobom, ki je bil zalit s čebeljim voskom. "To je verjetno najstarejši dokaz prazgodovinskega zobozdravstva v Evropi in najstarejši znani primer lajšanja zobne bolečine z zalivanjem," je dejal vodja raziskovalcev na tržaškem centru Federica Bernardinija.

Čebelji vosek za lajšanje bolečin
Čebelji vosek bi lahko človeku v zob dali pred smrtjo ali tik po njej, pravijo raziskovalci, ki ne morejo z gotovostjo povedati, kdaj se je to zgodilo. Če je bil poseg izveden, preden je pacient umrl, je imela zalivka jasen namen: olajšati bolečino in zaščititi zob, pravijo. Čebelji izdelki so se namreč v prazgodovini, kot pravi znanstvenik, uporabljali za tehnološke, medicinske in umetniške namene.

Zobovje so našli v jami blizu Kopra
Preučevali so spodnjo čeljust človeka, ki je bila najdena leta 1911 v kraški jami nedaleč od Kopra in je del zbirke tržaškega prirodoslovnega muzeja. Bernardini je pojasnil, da pogosto sodeluje tudi s slovenskimi znanstveniki, a pri tem projektu neposrednega sodelovanja ni bilo. V Sloveniji je bila po njegovih besedah opravljena le infrardeča spektroskopija, s katero so analizirali snov, s katero je bil zalit zob.

Do zdaj o zalivkah ni bilo podatkov
Odkritje bi lahko pomembno prispevalo k vedenju o začetkih zobozdravstva, piše revija Plos One. Opozarja, da so dozdajšnja odkritja pokazala, da so že pred 9.000 leti na območju današnjega Pakistana vrtali zobe, ni pa bilo podatkov o zalivkah, čeprav znanstveniki njihovega obstoja niso izključevali.