Spletni portal, nekakšen znanstveni YouTube, ki ga ustvarja manjša ekipa sodelavcev na Inštitutu Jožef Stefan, poznajo vsi, ki se navdušujejo nad dodatnim znanjem, izobraževanjem in informacijami z najrazličnejših znanstvenih področij. Njegov izjemen prispevek k omogočanju kroženja znanja so prepoznali tudi v Združenih narodih in Unescu, saj so jih pred dnevi razglasili za najboljši produkt desetletja v kategoriji "e-znanost in tehnologija". Na portalu so namreč vsakomur dostopni videoposnetki predavanj odmevnih znanstvenikov, raziskovalcev in direktorjev, kar pomeni, da lahko kar v svoji sobi prisluhnemo, kaj je v zadnjem predavanju povedal Noam Chomsky ali Tim Berners-Lee, ki je zasnoval svetovni splet. Tako lahko vsak, ki ima dostop do spleta, prisluhne znanju s Harvarda, Oxforda, MIT-ja, pa tudi z ljubljanske univerze.

O projektu in njihovem poslanstvu smo se pogovarjali z urednikom portala Videolectures.net Davorjem Orličem.

Portal ste odprli leta 2006, v vseh teh letih ste posneli in omogočili oglede na spletu ogromno znanstvenih predavanj. Verjetno ste bili prvi na svetu s takšno idejo?
Od leta 2002 je bila najprej manjša spletna stran z nekaj videoposnetki seminarja Solomon na Institutu Jožef Stefan. To je seminar, ki je začel tradicijo snemanja, ki se je potem razširila v idejo globalnega iskanja vsebin in ki je privedla do zdajšnje oblike portala. Menim, da smo na začetku bili ena prvih spletnih videoknjižnic. Najprej smo torej snemali Solomonova predavanja, nato pa predavanja enega izmed evropskih projektov, od koder smo dobili veliko finančne in vsebinske podpore. Od nas so zahtevali, da posnamemo projektne delavnice, konference.

Vas predavatelji, univerze in inštituti sami povabijo, da jih pridete posnet, ali vi pošiljate ponudbe?
Različno. Večinoma nas povabijo, da pridemo snemat, kar pomeni, da razumejo, v kakšne promocijske namene jim služi posneti dogodek. Tudi mi, predvsem v bližnji okolici, stopimo v stik z organizatorji, če zasledimo predavanja eminentnih avtorjev. Nazadnje smo tako dali pobudo za snemanje predavanja Noama Chomskega v Trstu.

Kakšen pa je odziv znanstvenikov po svetu? Prepoznajo vrednost takih posnetkov in posledično dostopnost njihovih predavanj?
Odzivi so zelo pozitivni. Negativni - da torej predavatelji zavrnejo snemanje svojega predavanja - so redki in še ti po navadi zaradi avtorskih pravic, klavzul o zaupnosti, patentov. Pozitivni odzivi pa niso le v znanstveni ali razvojno-raziskovalni skupnosti, temveč predvsem pri gledalcih videoposnetkov. Teh mi ne imenujemo uporabniki, temveč učenci (learners). To se vidi tudi v komentarjih pod videi, ki so dobronamerni ali kritični do same vsebine predavanja.

In kakšno je zanimanje profesorjev, gospodarstvenikov in drugih v Sloveniji?
V Sloveniji pokrivamo nekaj inštitutov, kot na primer Institut Jozef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo, Prirodoslovni muzej Slovenije, Univerzo v Ljubljani. Lep primer je Filozofska fakulteta v Ljubljani, ki ima pri nas svoj kanal, na katerem gostimo njihove predavatelje s 140 predavanji in skupno 60.000 ogledi. Za nas je pomembno, da so to brezplačna, odprta predavanja in da je avtorjem to všeč - da dajo svoje stvaritve na razpolago vsem in razumejo, da gre za širjenje znanja.

A po drugi strani predavatelji tega predavanja nato ne morejo več ponoviti, če je že posneto in dostopno vsem, ki jih zanima.
Vsak avtor, ki je bil posnet, je vedno nato v živo pritegnil še več občinstva. Ko so ljudje v posnetkih videli, kaj predava, so ga še želeli videti v živo. Nikoli se predavalnica ni izpraznila, ker mi tam snemamo. Druga stvar pa je ta, da se po navadi, če pogledamo s stališča raziskovalcev, ne ponavljajo, ampak se izpilijo v svoji retoriki in podajanju informacij. Tudi zaradi tega, ker vedo, da bodo posneti.

Torej gre za popularizacijo znanstvenih tem, da so te čim bolj dostopne?
Da, gre za popularizacijo, a ne v smislu, da bi se snov predstavljala na enostaven način. VideoLectures.Net so v resnici mala univerza, ki je vsem dostopna in na kateri vsak lahko kaj najde, če ima čas, da si ogleda 45-minutne posnetke, in željo po učenju.

Ob videoposnetkih je pri vas mogoče sočasno spremljati tudi različne grafične in druge predstavitve, prosojnice. V bistvu ste neki spletni učbenik?
Predavanja, ki jih imamo na portalu, so večinoma sinhronizirana s prezentacijami, kar pomeni, da ima gledalec olajšano to pedagoško komponento. Ena sekcija portala je tudi pretočna, takšna so na primer predavanja z Massachusetts Institute of Technology (MIT), vsi dodatni materiali v obliki člankov ali prezentacij. Namesto bibliografije predavateljev pa ponujamo videografijo. Vsi predavatelji imajo svojo stran pri nas, svojo videografijo, ki prav tako prikazuje njihov znanstveni portfolio.

Lahko naštejete nekaj imen znanih predavateljev, ki so objavljeni pri vas?
Slavoj Žižek, Jure Leskovec, Umberto Eco, Noam Chomsky, Walter Lewin iz MIT-ja, Tim Berners-Lee – izumitelj interneta. Presenetljivo veliko znanih imen je pri nas. Veliko je tudi direktorjev znanih podjetij, raziskovalcev, pedagogov. Z vsakega področja znanosti, ki ga imamo na portalu, se najdejo zveneča imena.

V katerih jezikih pa so ta predavanja in videoposnetki?
Na portalu je trenutno 16.000 predavanj, ki so večinoma v angleščini. To niso domači govorci tega jezika, temveč predavatelji z različnih držav, ki predavajo v angleščini. Veliko pa je tudi slovenskih predavanj, okoli 1.700. To je največja takšna slovenska nacionalna zbirka. Trenutno imamo nov projekt, s katerim raziskujemo možnost avtomatičnega podnaslavljanja in prevajanja podnapisov za predavanja, da bi omogočili vsem gledalcem predavanja v njihovem jeziku.

Je to del širjenja vašega poslanstva skupaj s fundacijo Knowledge 4 All? Z njimi razvijate nove in napredne tehnologije na področju spletnega izobraževanja.
Da, s to fundacijo razvijamo dodatne servise na vrhu knjižnice VideoLectures.Net. Iščemo visokotehnološke, inovativne tehnične rešitve za določene težave. Fundacija je razvila orodje, ki nam omogoča analizo uporabnikov, s katerim jim priporočamo predavanja glede na njihovo izobrazbo in zgodovino brskanja po portalu.

Celoten portal ustvarjate v Sloveniji, vaši snemalci pa hodijo po svetu snemat predavanja.
Da, v tem trenutku še.

Kakšni pa so torej načrti za naprej?
Naši načrti so predvsem povezani s sodelovanjem s fundacijo Knowledge 4 All. Evropski projekt, na podlagi katerega smo začeli, se namreč končuje in fundacija nastaja ravno iz tega projekta. Zato bi z njimi radi obdržali povezavo ter razvili orodja, ki bi omogočala uporabnikom nekaj novega. Zanima nas ideja globalne univerze. VideoLectures.Net so sicer edini odgovor na te trende s te strani luže. Lani je bilo leto spletnega izobraževanja, veliko ameriških startupov se je začelo na tem področju. Lastniki teh podjetij so predavatelji na ameriških univerzah, ki so posneti in imajo videoposnetke na VideoLectures.Net. Naša ideja za prihodnost je torej enostavno razširiti zbirko posnetkov in dati odgovor iz Evrope ZDA.

Delatete statistiko? Koliko ogledov, katere vsebine so najbolj gledane, kateri avtorji, od kod vse dostopajo do vašega portala?
Ogledov imamo okoli 10.000 na dan. YouTube ima seveda veliko več dnevnih ogledov, a moramo vedeti, da mi ponujamo daljša, 45-minutna predavanja. Najbolj gledana so predavanja s področja računalništva. Največ obiskov imamo iz ZDA, Indije, Kitajske, Nemčije, Velike Britanije pa tudi iz Slovenije. Obiskujejo nas iz večjih mest, kjer so univerze – London, Ljubljana, New York, pa tudi kjer so raziskovalni centri.

Financirate se torej iz evropskega projekta. Kakšna pa je podpora vašega matičnega Instituta Jožef Stefan?
Del naših dejavnosti se financira tudi z inštituta. Za določene dogodke imamo z ministrstvi dogovore o snemanju, z inštituti pa tudi sklenjene pogodbe o sodelovanju. Vendar je to zelo majhen delež naše finančne konstrukcije. Sodelujemo pri evropskih raziskovalnih projektih, v povezavi s fundacijo Knowledge 4 All pa bomo začeli iskati sredstva še drugod po svetu.

Ste pa še vedno del slovenskega javnega sektorja. Vemo, da so tukaj pravila financiranja okorna, prelivanja denarja skoraj ni, ustvarjanja profita tudi ne. Imate zato kaj težav, nastajajo kakšne prepreke?
VideoLectures.Net ni profitni projekt, zato smo že tukaj omejeni s finančnimi prilivi. Pod okriljem inštituta smo finančno samozadostni in neodvisni, predvsem zaradi raziskovalnih projektov, ki potrebujejo naše storitve. So pa specifične težave zaradi počasnejše dobave tehnične opreme in podobnega, ker smo vezani na naročila.

Kakšen je v teh časih po vašem občutju odnos do znanosti?
Z VideoLecutres.Net skušamo z odprtim pristopom do izobraževanja nekako odpreti sfero znanosti in akademije. Znanost je še vedno dokaj zaprta, a se to počasi spreminja. Vedno bolj aktualna postaja tema spletnih tehnologij na področju izobraževanja in prihodnostjo univerze. Na to temo pripravlja fundacija v novembru v Sloveniji regijsko konferenco "Internet of Education 2013", da bi poiskali vlogo visokega šolstva v časih, ko se pojavljajo vrste novih svetovnih trendov visokošolskega izobraževanja, ko nove in napredne tehnologije v temeljih spreminjajo klasične visokošolske izobraževalne sisteme. To bi bil naš odgovor na to, kakšna naj bi bila znanost v Sloveniji in kako bi postala dostopnejša. En način, kako spremeniti delovanje v znanosti, je tudi, da profesorji raziskovalci pridobivajo točke za videoobjave svojih predavanj, raziskav.

Se je to v Sloveniji že uveljavilo?
Mislim, da ne, predvsem zato, ker raziskovalci in predavatelji Unverze v Ljubljani ne vedo, da lahko pridobijo za svoja posneta predavanja točke. V tujini pa se je na primer zelo dobro prijel koncept videožurnala.