Na osrednji slovesnosti tedna Kemijskega inštituta so podelili Preglove nagrade za izjemne raziskovalne dosežke v kemiji. Zbrane je kot častni gost nagovoril rektor ljubljanske univerze Igor Papič, ki je poudaril tradicionalno dolgoletno sodelovanje med ljubljansko univerzo in Kemijskim inštitutom ter se zavzel za ustvarjanje zanimivega raziskovalnega okolja, da mladi ne bi zapuščali Slovenije. Govor je končal z mislijo Steva Jobsa: "Ne stavi na tehnologijo, ampak na ljudi."

Udeležence sta pozdravila tudi državni sekretar ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. Po Štromajerjevih besedah brez znanosti ni napredka, zato si na ministrstvu prizadevajo v prihodnje doseči en odstotek BDP-ja za znanost. Anderluh pa je dejal, da znanstvena sfera pričakuje več denarja pri razrezu "pogače".

Živalski in rastlinski patogeni mikrobi
Vodja odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na inštitutu Marjetka Podobnik spada med začetnice strukturne biologije v Sloveniji. Z uvajanjem novih pristopov, kot je krioelektronska mikroskopija, omogoča, da slovenska znanost soustvarja svetovne trende, je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Glavna tema njenih raziskav je razumevanje delovanja živalskih in rastlinskih patogenih mikrobov. "Predvsem raziskuje strukturo porotvornih proteinov, ki izvirajo iz raznolikih organizmov in so pomembni virulenčni dejavniki različnih bakterijskih vrst, najdemo pa jih tudi pri človeku, kjer opravljajo predvsem obrambno nalogo," je zapisano.

Podobnikova je med drugim določila zgradbo pore proteina lizenina iz deževnika, ki je bila prva opisana proteinska pora iz družine aerolizinu podobnih proteinov. Sodelovala je tudi pri določitvi "mehanizma vezave mikrobnih efektorjev proteinov NLP, ki poškodujejo membrane rastlinskih celic in so ključni v procesu patogeneze mnogih patogenih mikrobov".

Sorodna novica Preglovi nagradi za raziskovanje prirojene imunosti in organskih polprevodnikov

Simulacije mehkih in bioloških snovi
Matej Praprotnik, ki je med drugim tudi profesor fizike na fakulteti za matematiko in fiziko, se je s svojim delom uveljavil v mednarodnem prostoru na področju računalniških simulacij mehkih in bioloških snovi. Poudarek njegovih raziskav je na razvoju novih računskih pristopov in njihovi uporabi v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov, je zapisno v obrazložitvi.

Je prvi avtor t. i. metode AdResS, ki sklaplja fine in grobozrnate molekularne modele v simulaciji. "S tem poenostavi fizikalni opis sistema do največje dopustne stopnje, pri čemer ohrani vse podrobnosti sistema," je zapisano.

Preglova nagrada je poimenovana po kemiku in Nobelovemu nagrajencu slovenskega rodu Frideriku Preglu, predstavlja pa priznanje za vrhunske dosežke na področju osnovnih ali uporabnih raziskav s področja kemije in sorodnih ved, ki so primerljive in na ravni svetovnih aktualnih dosežkov.

Na slovesnosti so podelili tudi priznanje Kemijskega inštituta za sodelovanje pri raziskovalnem delu. To sta prejela Univerza v Ljubljani in profesor na Tehniški univerzi v Münchnu Michael Stöcker.

Teden Kemijskega inštituta bo potekal še vse do petka, v sklopu tedna pa bo bodo pripravili vrsto različnih dogodkov. V tem tednu potekajo tudi odprti dnevi inštituta, ko so javnosti na ogled laboratoriji z vrhunsko raziskovalno opremo.