Fotografije, ki jih je na Zemljo poslal Curiosity, prikazujejo steno Galovega kraterja, hkrati pa dokazujejo, da je kamera pričvrščena na robotsko roko vozila. Poleg fotografij s površja rdečega planeta pa je vesoljska sonda poslala tudi fotografije smeti, ki jih je Radovednost pustila za seboj ob pristanku.

Prvi uspeh je spodbudil precej optimizma pri Nasinih znanstvenikih glede nadaljevanja misije vesoljskega vozila. To je del 2,5 milijarde ameriških dolarjev vrednega projekta, s katerim želijo pri Nasi zbrati dokaze, da na Marsu obstajajo oziroma so nekdaj obstajale ključne sestavine za evolucijo mikroorganizmov.

Najprej sledi preizkus opreme
Še preden pa se bo Curiosity podal po poti zbiranja teh dokazov, ga nameravajo pri Nasi v prihodnjih tednih še temeljito preveriti. Zlasti jih zanima, ali so robotov pristanek poleg kamere preživeli tudi drugi instrumenti.

Znanstveniki tako ocenjujejo, da bo minilo nekaj mesecev, preden se bo Curiosity podal na pet kilometrov visoko goro sredi kraterja, kjer je pristal. Znanstveniki namreč upajo, da bodo pod površino gore našli geološke elemente, ki bi jim pomagali pri proučevanju zgodovine rdečega planeta. Misija bo trajala predvidoma dve leti.

L. L.