Družba Norkring, ki je upravljavec drugega omrežja - multipleksa B, je pretekli teden sporočila, da je država v letu 2010 začasno dovolila gostovanje komercialnim televizijam na nacionalnem multipleksu A, zdaj pa te prehodne ureditve ne želi uskladiti z evropsko zakonodajo.

Evropske direktive namreč določajo, da je nacionalni multipleks namenjen nacionalnemu in ne komercialnemu oddajanju. V nasprotju s tem pa nacionalni operater RTVS še danes navzkrižno subvencionira oddajanje komercialnih televizij, so zatrdili v Norkringu.

Radiotelevizija Slovenija odgovarja, da je Slovenija skladno z zakonom o digitalni radiodifuziji in evropsko direktivo uvedla konkurenco na področju multipleksov, tako da imajo izdajatelji televizijskih programov možnost izbire med vsaj dvema operaterjema, RTV Slovenijo, ki upravlja z multipleksom A, in Norkringom, ki upravlja z multipleksom B.

"Postopek še ni končan, zato so očitki preuranjeni"
RTV oz. enota Oddajniki in zveze ima status operaterja s pomembnim tržnim deležem in s posebno odločbo agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) naloženo obveznost izračunavanja stroškovne cene za oddajanje programov v prizemnem digitalnem omrežju. Na RTV-ju še pravijo, da to obveznost izpolnjujejo. Zavračajo očitke Norkringa o navzkrižnem subvencioniraju komercialnih televizij in "cenovnih škarjah" proti družbi Norkring. "Postopek cenovnega nadzora, ki ga je družba Norkring sprožila pri Apeku, še ni končan, zato so tudi očitki Norkringa preuranjeni," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Norkring lahko ceno prosto oblikuje, RTV ne"
Ob tem še dodajajo, da je slovenski trg izdajateljev televizijskih programov izredno majhen, skupne zmogljivosti obeh multipleksov pa presegajo potrebe slovenskih izdajateljev programov. Hkrati menijo, da je v konkurenčnem boju na malem slovenskem trgu Norkring celo v prednosti, saj ima RTV regulirano ceno od Apeka, "Norkring pa jo lahko prosto oblikuje, a tega ne zna izkoristiti za pripravo cenovno atraktivne ponudbe, ki bi pritegnila izdajatelje".

Povsem zgrešeno pa je Norkringovo iskanje razlogov za nedoseganje želenih poslovnih ciljev v slovenski zakonodaji, ki je veljala že ob njegovem vstopu na slovenski trg, in je bil z njo seznanjen, še pravijo na RTV-ju.