Rusija si mora zastaviti "supercilj", veliko oporišče na Luni pa bi lahko pomenilo možnost velikih znanstvenih odkritij, kar bi dalo ruskemu vesoljskemu programu, ki je že nekaj časa v težavah, nov zagon, je prepričan namestnik ruskega premierja Dmitri Rogozin.

Rusi so zadnji veliki neuspeh na tem področju doživeli, ko ruski misiji na Marsovo luno Fobos ni uspelo zbrati vzorcev, večmilijonsko izgubo pa je prinesla tudi okvara rakete Proton, zaradi katere sta Indonezija in Rusija izgubili vsaka svoj telekomunikacijski satelit. "Izgubljamo avtoriteto in milijone rubljev," je takrat dejal ruski premier Dmitrij Medvedjev.

Ideja o gradnji oporišča na Luni ni nova. Roskozmos, ruska vesoljska agencija je o projektu razmišljala že v preteklosti, takrat v sodelovanju z ZDA in Evropo, razmišljali pa so tudi o gradnji vesoljske postaje, ki bi krožila okoli Lune.

Do leta 2020 naj bi proti Luni poleteli dve ruski misiji brez človeške posadke, po neuradnih informacijah pa naj bi razmišljali, da bi na Luno poslali tudi človeško posadko. Kozmonavti naj bi se "naselili" v podzemnih jamah, ki so ostanek Lunine burne geološke preteklosti.

Za Ruse je Mars predrag
"Odprava na Mars je predraga," je dejal ruski strokovnjak za vesoljsko industrijo Igor Lisov in dodal, da si mora Rusija zastaviti realistične cilje. "Začeti moramo z Luno," je prepričan. Zemljin satelit naj bi tako postal odskočna deska za prihodnje odprave v vesolje.