"V nasprotju s primitivnimi vesoljskimi telesi, kot so kometi, se je Phoebe, kot vse kaže, dejavno razvijala, nato pa obstala," je povedala Juile Castillo-Rogez z Nasinega laboratorija za reaktivne pogone v Pasadeni v Kaliforniji.

"Telesa kot Phoebe naj bi se kondenzirala zelo hitro. Zato predstavljajo gradnike planetov. Znanstvenikom pa dajejo namige, kakšne so bile razmere, ko so nastajali veliki plinasti planeti in njihove lune," je pojasnila.

Phoebijina gostota je enaka Plutonovi
Znanstveniki so do dognanj o Phoebi prišli na podlagi raziskav sonde Cassini, ki sistem planeta Saturn proučuje že od leta 2004. Sklenili so, da naj bi bila luna "planetezimal" oz. ostanek gradnika planetov.

Phoebe naj bi prišla izza Kuiperjevega pasu, območja starodavnih, ledenih in skalnatih vesoljskih teles. Luna je sferično obliko dobila že zelo zgodaj, v svojem središču pa ima gostejši skalnat material. Njena povprečna gostota je približno enaka kot Plutonova in za okoli 40 odstotkov večja od gostote drugih lun.

Na površju snov z ostanki vode
Phoebe naj bi se tako "rodila" v prvih treh milijonih letih po nastanku Sončevega sistema. Sprva naj bi bila porozna, a se je nato sesedla in pri tem segrela. Topla je ostala še nekaj deset milijonov let, nato pa je zmrznila. Vmes pa naj bi bilo na Phoebe celo tako toplo, da bi bila lahko na njej tekoča voda. Da je na njenem površju snov, bogata z vodo, je sonda Cassini že odkrila.