Izsledki raziskave so pokazali, da neslišni pihljaji, ki jih "oddajajo" različni zvoki vplivajo na to, kar udeleženci menijo, da poslušajo. Do zdaj je bilo znano, da migljaji na govorčevem obrazu stopnjujejo ali pripomorejo k temu, kar govorec skuša povedati, zdaj pa so raziskovali, kako na poslušanje vpliva tip.

Pihljaji spreminjajo zaznavanje zvoka
Znanstveniki univerze v Britanski Kolumbiji so tako primerjali poslušanje zvoka, ki ga je spremljal neslišni izdih, kot ga naredimo, ko izrečem "pa" ali "ta", z zvokom, ki ga ni spremljal izdih ob izgovorjavi "ba" in "da". V istem času so raziskovalci poslali rahel pihljaj v dlan ali na vrat udeleženca poskusa. Ugotovili so, da sta bila "ba" in "da", ki sta znana kot glasova, izgovorjen brez pridiha, ob spremljavi pihljaja, slišana kot njuna nasprotna glasova s pridihom, torej "pa" in "ta".

Raziskava tako kaže, da ljudje tudi za poslušanje uporabljamo čutila za tip. Zavedanje o tem bo dalo popolnejšo sliko tega, kako se gradi zvok in bi se lahko pokazalo kot izjemno koristno v prihodnjem razvoju pripomočkov za gluhe in naglušne.

Na podlagi spoznanj bodo skušali razviti slušni aparat
Vodja raziskave Bryan Gick je napovedal, da bo ekipa strokovnjakov, ki jo vodi, zdaj poskušala razviti slušni aparat, ki bo upošteval vse pridobljene podatke. "Potrebujemo le pnevmatsko napravo, ki bi lahko proizvajaja pihljaje ob pravem času in na podlagi izgovorjenega."

Ralph Holme, vodja biomedicinskega raziskovanja v ustanovi za gluhe in naglušne RNID, pa je dejal, da je treba upoštevati, da se pri izgovorjavi nekaterih soglasnikov ustnice oblikujejo enako. Možnost, da bi ljudje s slušnimi težavami na podlagi pihljaja razločili za kater glas gre, pa je precej neverjetna.

Deborah James, vodja otroških in družinskih raziskav v nacionalni biomedicinski raziskovalni enoti, je dejala, da zvok, ki ga spremlja pihljaj majhnim otrokom pomaga razločiti med začetki in konci besed. "Sami raziskujemo najzgodnejši razvoj dojemanja govorjenja pri otrocih s slušnimi težavami. Morda bi morali več pozornosti nameniti temu, kako se otroci odzivajo na naravne pihljaje, ki jih ustvarijo njihovi starši, ko se jim približajo med pogovorom."