Potrditev statusa pridružene članice za Slovenijo pomeni korak bližje polnopravnemu članstvu v Esi, so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Sporazum je sicer minister Zdravko Počivalšek podpisal že julija na sedežu agencije v Parizu.

Kot je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti, bo članstvo Sloveniji omogočilo dostop do vseh programov. Lahko bo nastopala kot nosilka izbranih opcijskih programov ter kot podizvajalka drugih programov.
Cantarutti je napovedal sodelovanje Slovenije v treh opcijskih programih, in sicer v splošnem tehnološkem programu, programu opazovanja Zemlje ter znanstvenem programu Prodex.

Priložnosti za nove posle
S sklenitvijo sporazuma se bo okrepilo tudi poslovno povezovanje podjetij vesoljske industrije, ne le na evropski, ampak tudi na svetovni ravni. Slovenskim podjetjem bo sporazum omogočil razvoj novih produktov z visoko dodano vrednostjo in dodatno diverzifikacijo prodajnih portfeljev na področju vesoljske tehnologije in z njo povezanih tehnoloških področij.

Prinesel bo tudi nova delovna mesta, rast gospodarstva skozi širitev na nov trg in uvajanje novih tehnologij, ki jih brez povezave z vesoljskimi tehnologijami sploh ne bi bilo, je nekaj dobrobiti sporazuma izpostavil Cantarutti.

Sodelovanje z agencijo predstavlja referenco in odskočno desko na tujih trgih tudi za slovenska podjetja, saj sodelovanje v tej agenciji izkazuje kakovost produktov podjetij, pa tudi sposobnost izvajanja zahtevnih projektov ter reševanja visokotehnoloških vprašanj.

Esa ima 22 članic, in sicer 20 držav EU-ja ter Norveško in Švico.

Zelena luč raziskovanju Marsa
Ministri 22 držav članic Ese, pristojni za vesolje, so odobrili dodatnih 1,4 milijarde evrov za nadaljevanje projekta raziskave Marsa in sodelovanje na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), je sporočil generalni direktor Ese Jan Wörner.

Za evropsko-ruski projekt ExoMars, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali na Marsu obstaja oziroma je kdaj obstajalo življenje, so odobrili okoli 440 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Sredi oktobra so v okviru projekta, za katerega so že predtem namenili 1,5 milijarde evrov, v orbito Marsa uspešno utirili sondo TGO, na kateri je bil modul Schiaparelli.

Ta naj bi pripravil teren za prihod vesoljskega raziskovalnega vozila, t. i. roverja, ki naj bi proti Marsu poletel v drugi fazi projekta leta 2020, a je na rdeči planet treščil z veliko hitrostjo in se razletel.

Za podaljšanje evropskega sodelovanja na ISS za dodatna štiri leta so medtem ministri namenili okoli 960 milijonov evrov. ISS sicer vodijo ZDA, ki so tako kot Rusija delovanje na postaji do leta 2024 napovedale že pred časom. Na ISS-ju poleg tega sodelujeta še Japonska in Kanada, ki sta prav tako napovedali podaljšanje sodelovanja.

Države članice Ese so sicer za izvajanje vesoljskih programov v prihodnjih letih namenile 10,3 milijarde evrov, medtem ko agencija želi okoli 11 milijard evrov.