Satelit, ki ga razvijajo, je po besedah direktorja Centra odličnosti Vesolje-SI Tomaža Rodiča raziskovalni. Ko bo končana njegova izdelava, bodo začeli iskati priložnost za izstrelitev. Uporaben bo v meteorologiji, pa tudi za opazovanje stanja vegetacije v kmetijstvu in gozdarstvu, ugotavljanje škode v naravnih nesrečah in opazovanje arheoloških nahajališč.
Slovenija na področju malih satelitov sodeluje v mednarodnih projektih pri znanstvenih raziskavah, tehnologijah in aplikacijah. "Na tehnološkem področju razvijamo tehnologije malih satelitov in infrastrukturo za komunikacijo s sateliti, razvijamo pa tudi programsko opremo, ki bo pomagala prenesti podatke od satelita do končnega uporabnika," pojasnjuje Rodič.

Postavili bodo novo anteno
Trenutno imamo pri nas nameščeno eno delujočo zemeljsko postajo z manjšo anteno, namenjeno predvsem pošiljanju podatkov na satelite, in sicer na strehi Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. "Zdaj, ko bomo imeli lasten satelit za daljinsko zaznavanje, ki bo omogočal pošiljanje videoposnetkov z visoko resolucijo, kjer je količina podatkov zelo velika, bomo namestili na Primorskem večjo anteno, ki bo lahko zajemala večjo količino podatkov." Postavili naj bi jo nad Koprom med Šmarjami in Pomjanom, delovati naj bi začela še v tem letu.

Za majhne države so sateliti priložnost
Majhne države si zaradi visokih stroškov ne morejo privoščiti vesoljskih potovanj ali gradnje velikih vesoljskih postaj. Zato predstavljajo priložnost zanje ravno mali sateliti, je na mednarodnem simpoziju v Portorožu dejal Aleš Mihelič z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Iskanje novih sinergij med malimi in večjimi sateliti ter novi tehnološki izzivi sta glavni temi tokratnega simpozija, ki ga dvakrat letno prirejata Evropska vesoljska agencija (ESA) in francoski Nacionalni center za vesoljske raziskave (CNES), Slovenija pa ga gosti prvič.