Kot so zapisali v sporočilu za javnost, si center prizadeva postati eden vodilnih evropskih akterjev na področju regulacije in odgovorne uporabe umetne inteligence.

"Osredotočeni smo na aplikativne rešitve umetne inteligence, ki prispevajo k blaginji družbe, denimo tiste, ki težijo k ohranjanju zasebnosti," je povedal redni profesor na Alma Mater Europaea Jurij Toplak.

Center ima 30 lastnih in pridruženih članov, med katerimi so vrhunski znanstveniki in člani Evropske akademije znanosti in umetnosti. Med njimi sta tudi, kot so navedli, profesor univerze Bocconi in evropski strokovnjak za pravo umetne inteligence Oreste Pollicino ter avtor knjige Umetna inteligenca in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Klaus Mainzer.

Center na 500 kvadratnih metrih omogoča prostor za raziskave in organizacijo različnih dogodkov. V prvem letu bo organiziral serijo okroglih miz. Že 8. februarja bosta v Washingtonu potekali okrogli mizi o umetni inteligenci, na katerih bodo mednarodni strokovnjaki spregovorili o predpisih in etičnih vidikih umetne inteligence ter o inovacijah v zdravstvu in družboslovju.

Center bo poleg izobraževalnih seminarjev, tečajev, delavnic in sodelovanj z gospodarstvom izvajal tudi doktorski študij uporabne umetne inteligence. V avstrijske in slovenske šole pa želi vpeljati Dan umetne inteligence, projekt univerze MIT, ki usposablja učitelje za uporabo umetne inteligence v poučevanju in učence, da postanejo njeni odgovorni in produktivni uporabniki v šolskem in vsakdanjem življenju.

Alma Mater namerava v centru gostiti tudi razstave slovenskih umetnikov, predstavitve knjig slovenskih avtorjev ter druge dogodke, povezane s Slovenijo, so še sporočili.