Sonda je prvo fotografijo posnela na višini 200 kilometrov nad Merkurjem, z nizkoresolucijskimi kamerami, nameščenimi na zunanjosti vesoljskega plovila, poroča BBC. Zahtevnejše tehnologije trenutno še ne more uporabiti.

V naslednjih letih je načrtovanih še pet preletov Merkurja in en prelet Venere, pri čemer sonda za kroženje izkorišča gravitacijske sisteme planetov. Do konca leta 2025 naj bi BepiColombo vstopila v Merkurjevo orbito.

Sonda je sestavljena iz evropskega in japonskega dela. Evropski planetni orbiter je zasnovan za preslikavo Merkurjevega terena, ustvarjanje višinskih profilov, zbiranje podatkov o strukturi in površini planeta ter zaznavanje njegove notranjosti.

Sorodna novica Proti Merkurju je poletela dvojna sonda BepiColombo

Japonski magnetosferni orbiter bo predvsem preučeval magnetno polje – njegovo "obnašanje" ter interakcijo s "sončnim vetrom", valovito maso delcev, ki se od Sonca stekajo proti njemu najbližjemu planetu znotraj našega osončja.

Znanstveniki upajo, da bodo z misijo razrešili nekaj ugank o skrivnostnem planetu, na površini katerega temperatura doseže med 180 in 450 stopinj Celzija. Eden največjih misterijev je železno jedro planeta, ki predstavlja kar 60 odstotkov Merkurjeve mase. Znanost še ne zna razložiti, zakaj je na planetu le tanka plast kamnin.

Voda na površini kljub 450 stopinjam Celzija

"Ko se prebijemo v orbito, bomo začeli preučevati magnetno polje in površino, na kateri ima Merkur kljub temperaturi 450 stopinj Celzija ponekod vodo," je misijo opisal Mark McCaughrean, višji svetovalec Evropske agencije za vesolje (ESA) za znanost in raziskovanje.

"Merkur ima ogromno železno jedro, ki je veliko gostejše, kot naj bi bilo glede na velikost. Resnično ne razumemo, kako je Merkur postal tak. Obstajajo velike skrivnosti o njegovem izvoru. Zato smo razvili BepiColombo," je še povedal za britanski BBC.