1. Rekordno število satelitov naenkrat v vesolje

Še en odmeven dosežek SpaceX-a v zgolj tednu. Podrl je rekord po naenkrat izstreljenem številu satelitov.

Zdaj že proslula oz. znana raketa Falcon 9 je bila izstreljena v nedeljo ob 16.00 po našem času s Cape Canaverala, Florida (ZDA). V nebo je ponesla kar 143 satelitov obenem. Prostor za 133 naprav so zakupila podjetja in vlada, dodatnih 10 je bilo SpaceX-u lastnih Starlinkov.

Rekord je do zdaj držala indijska raketa PSLV s 104 sateliti (2017).

Prva stopnja Falcona 9 je pristala na robotski ladji Of Course I Still Love You. Do zdaj je poletela in pristala petkrat.

Vstop na trg sopotniških izstrelitev

Dogodek so zagotovo podrobno spremljali konkurenti.

SpaceX je namreč do zdaj na Falconih 9 pretežno izstreljeval posamične večje tovore (zase pa po 60 satelitov Starlink naenkrat). Zdaj pa je napadel tudi komercialni trg množičnih izstrelitev, ko ena sama raketa napaberkuje širok nabor različnih orbite željnih naprav. Gre torej v zelnik Evrope in Indije, in to zelo samozavestno.

SpaceX za dostavo 200-kilogramskega tovora v soncesinhrono tirnico zaračuna najmanj 820.000 evrov, kar je 4100 evrov za kilogram oziroma poceni. Sploh če primerjamo z evropsko raketo Vega, ki prav tako tekmuje na trgu sopotniških izstrelitev.

Pri ArianeSpace niso tako transparentni glede cene, a po javno dostopnih podatkih naj bi ena izstrelitev stala 33 milijonov evrov. Vega-C bo v soncesinhrono tirnico zmogla prenesti 2,2 tone. Račun za kilogram lahko torej postavimo na okoli 15.000 evrov, kar je trikratnik SpaceX-ove cene. Še en kazalnik ogromnih strukturnih sprememb v izstrelitveni industriji.

Video: Posnetek izstrelitve

2. Drugi uspeh za Kitajce letos

V petek ob 5.47 po našem času so Kitajci z izstrelišča Jiuquan pognali Dolgi pohod-4C, poroča kitajska agencija Šinhua. Raketa je v orbito ponesla satelite za opazovanje Zemlje Jaogan-31, namenjene "elektromagnetnim preizkusom".

To je bil 359. polet rakete družine Dolgi pohod in druga kitajska izstrelitev letos. Prejšni teden so prižgali Dolgi pohod-3C (poglavje 5).

Dolgi pohod-4C sicer v nižjo Zemljino orbito zmore dobre štiri tone tovora. Od 30 poletov v zadnjih 16 letih sta dva spodletela.

3. Nasa bo opravila še en vroči preizkus prve stopnje SLS-a

Nasa se je odločila, da bo opravila še en vroči preizkus prve stopnje rakete SLS. Ciljajo na četrti teden februarja, je razvidno iz sporočila za javnost. Želijo si osem minut in pol gorenja vseh štirih motorjev, zadovoljni pa bodo z najmanj štirimi. Tako bodo dobili vse podatke za odločitev, ali je naprava primerna za dejanski polet ali ne.

Prvi preizkus prejšnji teden se je namreč predčasno končal, odkrili pa so več napak, ki so bile sprva grozeče, nato so se izkazale za manjše. Samodejno ugasnitev je po 67 sekundah sprožil prenizek tlak v mehanizmu, ki usmerja šobe motorjev. Prag je bil za test postavljen nižje, da bi se izognili poškodbam na raketi, pri dejanskem poletu bi delo nadaljevala. Popravili so tudi okvarjen senzor.

Naprava je v odličnem stanju, pravi Nasa. Če bo test februarja uspešen, bodo prvo stopnjo naložili na ladjo, ki jo bo prepeljala na Florido. Tam jo bodo združili s stranskima potisnikoma SRB in vesoljsko ladjo Orion. Agencija še vedno načrtuje polet konec letošnjega leta, a je zaradi zamud realnejše leto 2022. Misija se bo imenovala Artemis I in bo poslala prazen Orion na pot okoli Meseca in nazaj.

Video: Posnetek prvega poskusa (prižig na 2:06:50)

4. Sedemurni vesoljski sprehod

Nasina astronavta Victor Glover in Michael Hopkins sta v sredo opravila skoraj sedemurni vesoljski sprehod. Na evropski modul Columbus sta privila novo anteno, namenjeno komunikaciji z evropskimi baznimi postajami. Na manjši podmodul Bartolomeo pa sta povezala štiri od šestih kablov. Pri dveh se je zataknilo, zato bosta poskušala naslednjič, predvidoma že v ponedeljek.

Pri MVP-ju je bilo do zdaj opravljenih že 233 vesoljskih sprehodov.

Video: Posnetek dogodka

5. Znana prva povsem zasebna posadka, ki bo šla na MVP

Znani so člani prve povsem zasebne odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v organizaciji podjetja Axiom Space, ki se bo zgodila predvidoma prihodnje leto. Trajala bo deset dni.

Spadajo med starejše vesoljce

Prvi je Larry Connor, ameriški podjetnik. Z 71 leti bo drugi najstarejši človek, ki je poletel v vesolje. (Prvo mesto še vedno drži legendarni John Glenn, prvi Američan v orbiti, ki je leta 1998 s 77 leti poletel še na Space Shuttlu.) Sledi izraelski vlagatelj Eytan Stibbe, ki bo drugi v vesolje izstreljeni Izraelec (prvi je tragično končal v nesreči Columbie leta 2003). Stibbe bo s 63 leti tretji najstarejši leteči vesoljec. Tretji član posadke je spet investitor, Kanadčan Mark Pathy. Poveljnik posadke in pilot SpaceX-ovega Dragona, v katerem bodo poleteli, pa bo Michael Lopez-Alegria, upokojeni Nasin astronavt, ki je bil v vesolju že štirikrat. S 63 leti, a nekaj meseci manj kot Stibbe, bo četrti najstarejši astronavt ob poletu v orbito.

Lopez-Alegria je tudi podpredsednik podjetja Axiom Space, izvajalca odprave. Predsednik podjetja pa je nihče drug kot Michael Suffredini, vodja projekta Mednarodne vesoljske postaje pri Nasi med letoma 2005 in 2015. Gre torej za neke vrste Nasin odvrtek (t. i. spin-off podjetje).

Podjetje Axiom Space bo v prihodnjih letih izvedlo najmanj eno pridobitno odpravo na MVP. Nato pa bo začelo postajo dograjevati. Nasa ga je izbrala (poglavje 1), da priskrbi najmanj en modul za bivanje, ki bo pritrjen na sprednjo stran in ga bo mogoče tržiti. Axiom sicer načrtuje vsaj tri module. In ko bo MVP-ja konec, naj bi se ločili in postali samostojna vesoljska postaja.

Sorodna novica Bigelowova "revolucionarna" vesoljska soba naposled napihnjena

Takšni so vsaj načrti, zgodovina uči, da niso preveč zanesljivi.

MVP sicer ima že en zasebni modul, gre za testni napihljivi BEAM, delo podjetja Bigelow Aerospace. Pritrdili so ga leta 2016 in se je dobro izkazal, podjetje pa je načrtovalo izdelavo večje različice s 330 kubičnimi metri in računalo, da jih bo Nasa naročila za izdelavo Lunarnega portala pri Luni ali pa kar na tleh Meseca. Načrte je prekrižala epidemija, Bigelow Aerospace je marca odpustil praktično vse zaposlene (poglavje 1).

6. Rusi se s Kitajci pogovarjajo o lunarni postojanki

Ruska vesoljska korporacija Roskozmos nadaljuje pogovore predvsem s Kitajsko, pa tudi z "drugimi mednarodnimi partnerji" o lunarni postojanki, je sporočil prvi mož Roskozmosa Dimitrij Rogozin – po pisanju ruske tiskovne agencije TASS.

Rogozin je spomnil, da bodo ruski program raziskovanja Lune oživili že letos s sondo Luna 25. Leta 2028 pa da se bodo začeli poleti kozmonavtov.

Predstavnik Kitajske nacionalne vesoljske administracije (CNSA) za odnose z javnostjo Šu Hongliang je napovedal, da bo Kitajska nadaljevala raziskovanje Meseca in da bo poskušala združiti napore z Rusijo, piše TASS.

Sorodna novica ZDA in Rusija dosegle dogovor o postaji pri Mesecu

Rogozin je ob tem spomnil, da je Kitajska poleti k projektu lunarne postojanke povabila Evropo.

Evropska vesoljska agencija se je sicer pod trenutnim vodstvom leta in leta zavzemala prav za projekt vasice na Mesecu; se bo pa vodstvo kmalu menjalo. Postojanka se pogosto omenja kot naslednji veliki projekt mednarodne skupnosti po Mednarodni vesoljski postaji.

Rogozin je prav tako ponovil svoje stališče, da Rusija ne bo sodelovala pri ameriškem projektu vrnitve človeka na Mesec, imenovanem Artemis. Razlog: pri tem vse strani ne bi bile enake, tako kot pri MVP-ju, poroča Ria Novosti.

7. FOTO: Meglica v plesu z medzvezdnim medijem

Hubblova ekipa je za fotografijo tedna tokrat izbrala planetarno meglico ESO 455-10. Je v ozvezdju Škorpijona. Gre za oblak prahu in plinov, ki je nastal ob eksploziji supernove, "smrti" zvezde. Oblika oblaka znanstvenikom razkrije, kako nanj vpliva medzvezdni medij.

8. SKOK V ZGODOVINO: Spodletel pristanek na Marsovi luni Fobos

29. januarja 1989 je ruska sonda Fobos 2 vstopila v orbito okoli Marsa.

Sovjetski poskus povrnitve stare slave

Sovjetska zveza je imela pri raziskovanju Marsa res veliko smole. Od začetka vesoljske dobe so proti rdečemu planetu pognali dober ducat naprav, večino zaman. Polom za polomom je politično vodstvo tako razhudil, da kar 15 let ni odobrilo ene misije.

Šele leta 1988 se je nabralo dovolj zagona in podpore za vrnitev h grobišču Marsa. Razlog: luni Fobos in Deimos, še neraziskani nebesni telesi. K ponovnemu zagonu je prispevalo tudi veliko zanimanje mednarodne skupnosti, tako je k sovjetskemu programu Fobos v osemdesetih pristopilo kar 14 držav z obeh strani železne zavese.

Načrt je bil velikopotezen: dve sondi, Fobos 1 in Fobos 2, bi na poti proti Marsu preučevali Sonce, nato Mars sam, pa še njegovi luni. Kako? Po vstopu v orbito okoli Marsa bi jo jo počasi, počasi sinhronizirale z luno Fobos. V vmesnem času bi lahko temeljito preučile matični planet. Ko bi orbita povsem sovpadla z naravnim satelitom, bi jo s finimi popravki pripeljale vse do nekaj deset metrov oddaljenosti. Obe sondi sta bili opremljeni vsaka s svojim pristajalnikom DAS, malo napravico, ki bi se spustila na površje in se za vsaj eno leto pripela s harpuno. Fobos 2 je imel tudi skakljača, pristajalno sondo PROP-F. Ta bi se od površine lune odbijala in tako izvajala meritve na širokem področju.

Kaj je šlo narobe?

Kot že tolikokrat poprej je razvoj tekel pod časovnim pritiskom. Vso opremo so morali razviti v praktično treh letih. Posledično je bilo premalo testiranja tako programske kot strojne opreme, vse skupaj pa so začinili notranji boji med ruskimi institucijami za prevlado nad obetavnim projektom, piše portal RussianSpaceWeb.

Za Fobos 1 je bila usodna programska napaka. Na računalniku so po nesreči pustili del testne kode, ki je predvidevala izključitev nekaterih naprav. Sprožil pa jo je en sam napačen znak v seznamu ukazov, ki so jih rutinsko poslali sondi sredi poti do Marsa. Seznam ni bil pregledan zato, ker je računalnik, ki bi to moral storiti, začasno odpovedal. Na Fobosu 1 so bili posledično izključeni sistemi, ki skrbijo za orientacijo v prostoru. Paneli sončnih celic niso bili več pravilno usmerjeni in naprava je kmalu ostala brez električne energije ter zmrznila.

Kaj pa Fobos 2? Ta je dospel do Marsa, ga temeljito premeril in se na 200 kilometrov približal Fobosu, kjer je tudi izvedel nekaj edinstvenih nalog. Toda dodatno približevanje in uporabo pristajalnikov je preprečila nenadna izguba stika, ki je še do danes niso dokončno pojasnili. Mogoča razlaga je odpoved čipov, kot že na številnih poprejšnjih misijah. Dva od treh čipov za nadzor letenja sta skoraj odpovedala že precej prej.

NA VIDIKU

Predvidoma v prihodnjih dneh – polet Starshipa SN9 do 10 kilometrov

Nedelja – Falcon 9 – Starlink

Ponedeljek – Mednarodna vesoljska postaja – vesoljski sprehod

Torek – Sojuz 2

Četrtek – Falcon 9 – Starlink