Redkokatera reka se lahko kosa z Amazonko in njenim ogromnim, razvejanim porečjem. Pri 6.400 kilometrih dolžine jo prekaša le Nil, njen pretok pa pa presega sedem preostalih največjih svetovnih rek - skupaj. A kot piše BBC, smo do zdaj videli le polovično sliko.

Brazilski znanstveniki so v porečju Amazonke, že tako prepredenem z rekami, odkrili še eno reko. Pod površjem. Tako kot njena površinska različica tudi novoodkrita Rio Hamza presega dolžino 6.000 kilometrov, izvira v notranjosti Andov, izliva pa se v Atlantski ocean.

Zelo pa se razlikujeta v širini in pretoku. Hamza je neprimerljivo širša, Amazonka pa hitrejša in pretočnejša. Za prečkanje Amazonke (ki, mimogrede, po vsej dolžini nima niti enega mostu) je treba premagati od enega do 50 kilometrov, Rio Hamza pa je široka od 200 do 400 kilometrov.

Po drugi strani je Rio Hamza "polžja" reka, ki se plazi z nekaj milimetri na uro in pretokom 3.900 kubičnih metrov na sekundo. Amazonka dosega hitrosti do 5 metrov na sekundo in 133.000 kubičnih metrov pretečene vode na sekundo.

Toda - kot poudarja skupina znanstvenikov (pod vodstvom Tavaresa Pimentela in Valye Hamze), ki je odkritje predstavila na mednarodnem kongresu brazilske družbe geofizikov v Riu de Janeiru - je raziskava uvodna, za točnejše in zanesljivejše podatke pa bo treba počakati nekaj let. Svoje trditve so utemeljili na pregledu 241 globokih vrtin, ki jih je v iskanju nafte za seboj pustila brazilska naftna družba Petrogas.

Na podlagi temperaturnih sprememb v vrtinah so sestavili matematični model, ki izračuna prisotnost vode. Sladka rečna voda te reke naj bi prispevala k precej nizki slanosti morja v okolici izliva Amazonke.